(VIDEO) Večer za vikend z Edwardom Clugom: Kot otrok sem upal, da bom najboljši baletnik na svetu, pri dvajsetih več ne

NAROČITE SE: Da boste obveščeni o izdaji podkasta Večer je zjutraj, se nanj (brezplačno) naročite na platformah za podkaste. Dostopen je na Spotifyu, Apple podcasts (ter pri drugih distributerjih), objavljen je tudi na Večerovem Youtube kanalu.

Podkastu lahko prisluhnete:

Tukaj si lahko epizodo ogledate v video obliki:

V tokratnem podkastu Večer za vikend gostimo Edwarda Cluga, svetovno priznanega koreografa in umetniškega vodjo Baleta SNG Maribor, ki v tem tednu obeležuje dve pomembni obletnici: 20 let je minilo od premiere predstave Radio and Juliet in 10 let od baleta Peer Gynt. V petek in soboto bo Clug tudi sam zaplesal pred mariborskim občinstvom.

V iskrenem pogovoru nas popelje na svojo neverjetno pot, ki se bere kot filmska zgodba in po kateri so leta 2023 zares posneli dokumentarni film Uživajte, oder je vaš. Od revnega otroštva in surovega življenja v baletnem internatu v Romuniji do odrov največjih baletnih hiš na svetu. Pravi, da je romunski plesalec in slovenski koreograf - šele ko je postal koreograf, so se mu odprla vrata številnih baletnih hiš, ki so mu bila kot plesalcu zaprta. Spominja se otroških let, ki jih je preživel v internatu - pestila jih je lakota, greli so se na peči, toda bil je srečen, se spominja. Razkrije, kako se loteva ustvarjanja, zakaj mu je red pomemben za ustvarjalno svobodo in kako je v glasbi skupine Radiohead in delih Edvarda Griega našel navdih za svoji najbolj znani koreografiji. Dotakne se tudi vpliva režiserja Tomaža Pandurja na njegovo delo. Še danes se iskreno čudi, od kod se v Mariboru vedno znova vzame publika, ki ga pusti odprtih ust.

Razkrije, zakaj ostaja zvest mestu ob Dravi kljub mednarodnim uspehom in zakaj se tudi danes, ko se pripravlja na režijo svoje prve opere, še vedno počuti predvsem kot plesalec. Pogovor o ustvarjanju, brezčasnosti, sanjah in o tem, kako je, ko te lastno delo po desetletjih še vedno preseneča.

Kaj prinaša Večer V soboto:

- Pilot, biolog, fotograf, alpinist Matevž Lenarčič v intervjuju o zraku in ledu, raziskavah za NASO, Boscarolu, politiki doma in po svetu. O tem, kako je videti svet iz letala: "Iz letala se vidi drugačna, širša slika. Če bi ljudje in politiki na primer videli koliko grušča, peska in kamnitih blokov čaka v naših gorah, da jih voda odplakne v dolino, bi že sedaj namesto militarizacije potekala bagerizacija Slovenije."

Pa doma? "Trenutna vlada daje sicer videz normalnosti, ljudi ne iritira z vsakodnevnimi dekreti, kot je počela prejšnja vlada, zato so tudi ljudje manj aktivni. V resnici pa nas vodi v izrazito militantno obdobje, kjer bodo okoljski problemi le dober štos."

- Športna država smo, ni dvoma. Tudi zaradi davkoplačevalskih milijonov, investiranih v šport, se ob uspehih vsi državljani upravičeno trkamo po prsih. Analiziramo, kdo in koliko dobi? Kako se obnavlja športna infrastruktura v Podravju, kateri športni klubi v Mariboru so največji prejemniki občinskih sredstev? Kljub temu pa s(m)o največji sponzorji športa starši, celo 7- do 8-letniki nas lahko stanejo 30.000 evrov na sezono.

- Nadja Ebner, avtorica osebnoizpovednega prvenca Kako pokopati mamo, ki je še živa, govori o življenjskih preizkušnjah. O predelovanju osebnih stisk skozi psihoterapijo, odnosu z mamo, zasvojeno z alkoholom, in odgovornostih za lastno življenje. Njena zgodba razbija tudi mit o idealiziranih, vselej le dobrih materah, ki bi storile vse za svojega otroka.

Kaj boste brali v Večeru V nedeljo:

- Rok Lunaček je skoraj 30 let frontmen skupine Flirrt, kantavtor, pesnik in avtor besedil več kot 700 slovenskih skladb: "Vam povem, kdo mi je prinesel največ denarja? Vili Resnik!"

- Ko je zadnji fičko zapustil tovarno, je bilo, kot bi se Jugoslaviji odlomil košček otroštva. Janez Menart je zapisal eno od svojih krilatic, ki je nakazovala, da so se bili ljudje pripravljeno odreči marsičemu, le da so dobili svoj avto: "Gospod se v ličnem fičku pelje, a trebuh melje kislo zelje."

- Za umor žene je bil obsojen na 30 let zapora. Francosko sodišče je razsodilo v enem najodmevnejših primerov v zadnjih desetletjih: medicinska sestra, mati dveh otrok, je izginila leta 2020, njenega trupla pa nikoli niso našli.

O tem lahko berete v Večeru in na vecer.com.

Vse Večerove podkaste najdete na vecer.com/podkasti.