Slovenska kinoteka praznuje 30 let

Redni program Slovenske kinoteke se v najbolj vročih poletnih mesecih sicer tradicionalno ne odvija, a prav letošnji avgust je za to slovensko državno filmsko ustanovo še kako pomemben. Prvega avgusta leta 1996 je bila namreč Slovenska kinoteka ustanovljena kot javni zavod, s čimer se je lahko uradno začel samostojni razvoj vrste dejavnosti, povezan z ohranjanjem filmske dediščine pri nas. Kinoteka danes igra vlogo filmskega muzeja, izobraževalne ustanove, specializirane knjižnice in mediateke, filmskega laboratorija in arhiva. Njen osrednji prostor, dvorana na Miklošičevi cesti v Ljubljani, je poimenovana po filmskem teoretiku, publicistu in scenaristu Silvanu Furlanu, ki je bil tudi najbolj zaslužen za njeno ustanovitev.

Od podružnice do muzeja z več enotami

Prikazovanje kinotečnih filmov v teh istih prostorih ima sicer že bistveno daljšo zgodovino. Že leta 1963 so tu odprli Dvorano jugoslovanske kinoteke. Čeprav so se ugledni strokovnjaki, kakršen je bil France Brenk, zavzemali za ustanovitev samostojne kinoteke in ne samo podružnične enote, se to takrat ni zgodilo. Dvorana je v tej obliki delovala do leta 1981, jedro pa so predstavljale filmske kopije iz fonda Jugoslovanske kinoteke. Kot je v svojem retrospektivnem članku zapisala Lilijana Nedič, pa sta leta 1988 Silvan Furlan in Zoran Pistotnik pripravila Očrt modela organizacije kinematografije v Sloveniji, v katerega je bila vključena tudi Slovenska kinoteka. Slovenci smo tako po dolgih desetletjih prizadevanj svojo kinoteko dokončno dobili leta 1996, ko je vlada Republike Slovenije sprejela sklep o razdelitvi takratnega javnega zavoda Slovenski gledališki in filmski muzej v dva zavoda, Slovensko kinoteko in Slovenski gledališki muzej.

Danes se Slovenska kinoteka ponaša z več prostori, ki odsevajo raznolike funkcije ustanove. Dvorano Silvana Furlana na Miklošičevi so nedavno obogatili razstavni prostori s trgovinico in predavalnico. V prostorih pod Muzejsko ploščadjo na Metelkovi se medtem nahajajo uprava, organizacijske enote Filmske zbirke in restavriranje, Obfilmske zbirke in razstavni program, Izobraževalno-pedagoški program in Raziskovalno-založniški program s knjižnico in mediateko ter laboratorij za digitalno restavriranje. V depojskih prostorih hranijo filmske in obfilmske zbirke, na hodniku, dolgem 80 metrov, pa je postavljena stalna razstava Stoletje filmske tehnike, kjer si je moč ogledati zbirko starih filmskih projektorjev. Zelenico pred vhodom v prostore na Metelkovi v poletnem času spremenijo v letni kino, Slovenska kinoteka pa izdaja tudi filmsko revijo Ekran.

Pri kinoteki so podružnični muzejski kompleks vzpostavili tudi v Divači, kjer sta se rodili dve sloviti slovenski igralki, Metka Bučar (1903) in Ida Kravanja oziroma Ita Rina (1907). Kompleks v treh enotah gosti razstave in filmske projekcije. Najmanj znana, zato pa toliko pomembnejša enota Slovenske kinoteke, pa je v nekdanjem zaklonišču v Gotenici, kjer ima ustanova najetih 460 kvadratnih metrov podzemnih prostorov, kjer na stalni temperaturi 15 stopinj Celzija in vlažnosti 55 odstotkov hranijo okoli 5000 filmskih kopij.

Razstava odprta do konca poletja

Slavnostne aktivnosti ob 30. obletnici ustanovitve potekajo celo leto. Osrednji dogodek je cikel filmov Kinoteka 30!, ki so ga simbolno odprli z najljubšim filmom ustanovitelja Silvana Furlana, s celovečercem Mama in kurba (La Maman et la putain, 1973) francoskega režiserja Jeana Eustacha. Skozi nadaljnje projekcije izbrane filme predstavljajo posamezniki in posameznice, ki so rasli skupaj s Kinoteko in so s pomočjo te ustanove razvili lastno misel in delo. V cikel so tako vključeni filmi po izboru Tomija Janežiča, Alenke Zupančič, Jare Sofije Ostan, Gregorja Božiča, Anje Zag Golob, Igorja Bezinovića, Maruše Zorec, Boštjana Videmška, Tomaža Groma in Naceta Zavrla. V soboto, 8. avgusta, bo Nace Zavrl predstavil film Speed Racer (2008) sester Wachowski, medtem ko bo 28. avgusta projekcijo filma Skrivno življenje besed (The Secret Life of Words, 2005) uvedla arhitektka Maruša Zorec.

Pretekli teden pa so odprli tudi razstavo plakatov v TAM-TAMovi Plakatni galeriji Figovec. Razstavljeni plakati odsevajo širok razpon dejavnosti, za katere je odgovorna Slovenska kinoteka. "Razstavljeni plakati odsevajo sledi, ki jih Kinoteka pušča v slovenski filmski krajini. So pogled na prehojeno pot in hkrati povabilo k novim podobam, zgodbam in filmskim srečanjem," so zapisali. Razstava bo na ogled do 3. septembra.