(RECENZIJA KNJIGE) Odprta rana neizživetega

Leta 2013 je belgijski filmarki, režiserki, scenaristki, profesorici filma in pisateljici Chantal Akerman (1950-2015) umirala mama. S tem se je spopadala, kakor je najbolje znala, s pomočjo umetnosti. "In edina stvar, ki odrešuje, je pisanje. In še pisanje. Ampak, ko pišem, še zmeraj pišem o njej in to ni osvoboditev, kakor si predstavljajo ljudje, ki ne pišejo. Ne, to ni osvoboditev. Ne zares," beremo v delu Moja mama se smeje, ki ga je ob skrbi za mamo napisala istega leta. Morda spopad ni ustrezen izraz, kot piše Akerman, je namreč v svojem življenju pred težkimi stvarmi predvsem veliko bežala - v umetnost, v spanje, fizično v druge prostore. Zmeraj je bila v iskanju boljšega in to boljše je bilo zmeraj drugje. Toda pisanje je način preživetja, preživela bo samo, če piše.