(RECENZIJA ROMANA) V majhnih krajih je življenje večje

Stefánssonovi romani so doma v islandskih vaseh. Ta v romanu Poletna svetloba, in nato noč ima 400 duš. Ravno dovolj, da je mogoča pestrost oziroma da dobimo vsaj nekaj skupnostnih točk, sidrišč in križišč za srečevanja ducata protagonistov. Sicer pa za to, da se zgodi zgodba in da se iz osmih takšnih zgodb zgodi roman, ni treba veliko, nam govorijo ta in drugi Stefánssonovi romani. Zato ker postane v majhnih krajih življenje večje. Tako kot sta blizu severnega tečaja tema in svetloba bolj trajni in – vsaj za nas – fascinantni, so v redko poseljenih predelih medčloveške relacije bolj ekstravagantne, bolj usodne in bolj esencialne. Oziroma nam jih kot takšne vsaj prodaja uspešna islandska literatura (pa tudi film), in mi jih hvaležno kupujemo.