Roman Po vsej sili živ skozi sedemletno zgodbo na biodinamičnem posestvu razkriva boleče posledice podnebnih sprememb in vztrajnost kmetice, ki se noče predati. Delo, za katero je avtorica prejela nagrado Prešernovega sklada za leto 2024 in nominacijo za nagrado kritiško sito, pripoveduje o sožitju človeka in narave ter človekovi gluhosti in slepoti do narave. Govori tudi o posledicah, ki jih v okolju, podnebju in ne nazadnje v družbi povzroča človekova nenasitnost, in neverjetni vitalnosti, zasajeni v vsako živo bitje.
"Idealistično in hkrati trdno na tleh prisluškuje modrosti prejšnjih rodov in zgroženo opazuje hlastanje sodobnega sveta, občuduje lepoto in silno moč narave, zaveda se človekove majhnosti, a je vendarle prepričana v moč posameznikovega delovanja. Njena moč je v pripovedovanju," so zapisali v sporočilu iz Založbe kaset in plošč RTV SLO.
Roman interpretira igralka Nataša Barbara Gračner, režijo podpisuje Špela Kravogel, za tonsko oblikovanje pa sta poskrbela Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Zvočnici je mogoče prisluhniti tudi v radijski oddaji Odprta knjiga.
Povzemimo ob tej priložnosti še enkrat utemeljitev nagrade Prešernovega sklada. V njej so zapisali, da je Nataša Kramberger v slovenski literarni prostor vstopila pred skoraj dvema desetletjema. Leta 2007 je izdala prvenec Nebesa v robidah, za katerega je prejela Evropsko nagrado za književnost. Sledilo je več literarnih del različnih žanrov, denimo žanrski hibrid med poezijo in prozo Kaki vojaki, esejistični potopis Brez zidu ter nato avtofikcijska esejistična pripoved Primerljivi hektarji leta 2017. Esejistična zbirka Po vsej sili živ iz leta 2024 je tematsko nadaljevanje Primerljivih hektarjev.
V njih opisuje svojo transformacijo iz urbane Berlinčanke v ekološko kmetovalko v Jurovskem dolu na Štajerskem. Pisanje avtorice je glas kmetic, morda eden največkrat preslišanih glasov v zgodovini, glas, ki smo ga večkrat slišali literariziranega kot pa resničnega. A avtorica kot kmetovalka upoveduje lastno izkušnjo, deli lastno znanje, pripoveduje o stvareh, ki niso le literarna forma, ampak stvarnost zemlje; ne le kot grude ali prsti, ampak tudi kot planeta, so še zapisali v utemeljitvi.
