Tjaša Gajšek
Carmen (1992), režija: Tomaž Pandur, na fotografiji: Ksenija Mišič, srebrobromidna fotografija
"Ali lahko fotografija podaljša življenje gledališke predstave? Če ga lahko, so fotografije Angela Božca zelo blizu temu, da obudijo estetsko, skoraj ritualno izkušnjo gledališča Tomaža Pandurja. So zgoščena bistva Pandurjevih uprizoritev, ki so hkrati postale njihove ikonične podobe. Kako zelo je režiser verjel v moč vizualnega predstavljanja, dokazuje dejstvo, da so bile izbrane Božčeve podobe izobešene pred gledališčem namesto velikih zastav," ob razstavi Tomaž Pandur/Iskanje in definiranje lepote v UGM Kabinetu razmišlja kustosinja Breda Kolar Sluga.
V nadaljevanju preberite:
- Kako razstava predstavi šest ključnih Pandurjevih uprizoritev iz obdobja vodenja SNG Maribor.
- Zakaj so Božčeve fotografije več kot dokument – in postanejo samostojna umetniška interpretacija.
- Kako je Pandur s svojo vizualno poetiko premikal meje klasičnih besedil.
- Katere predstave so zaznamovale njegovo ustvarjalno pot.
- Kako se je razvijal odnos med gledališčem in fotografijo – od dokumentiranja do umetniške interpretacije.
- Zakaj so nekatere fotografije razkrile prizore, ki jih gledalci v dvorani sploh niso mogli videti.
V nadaljevanju preberite:
- Kako razstava predstavi šest ključnih Pandurjevih uprizoritev iz obdobja vodenja SNG Maribor.
- Zakaj so Božčeve fotografije več kot dokument – in postanejo samostojna umetniška interpretacija.
- Kako je Pandur s svojo vizualno poetiko premikal meje klasičnih besedil.
- Katere predstave so zaznamovale njegovo ustvarjalno pot.
- Kako se je razvijal odnos med gledališčem in fotografijo – od dokumentiranja do umetniške interpretacije.
- Zakaj so nekatere fotografije razkrile prizore, ki jih gledalci v dvorani sploh niso mogli videti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
