Elizabeta Planinšič
Poletje se vrača in z njim višje temperature. Prijetna temperatura v notranjosti vozila ni le stvar udobja, pač pa pomembno vpliva tudi na voznikovo sposobnost koncentracije, presoje in dolžino reakcijskega časa. Zatorej spada klimatska naprava med pomembne elemente pasivne prometne varnosti. Posebej ob visokih poletnih temperaturah, poudarjajo na Agenciji RS za varnost prometa (AVP).
Visoka temperatura v kabini vozila ni obremenjujoča le za voznika, pač pa tudi za potnike – še posebej za otrok, starejše osebe in tudi domače živali, ki imajo z uravnavanjem telesne temperature večje težave. Temperatura pri otroku se lahko dviguje 3–5 krat hitreje kot pri odrasli osebi. Resne zdravstvene težave lahko nastopijo že pri temperaturah, ki dosegajo 40 stopinj celzija. Kako zelo pomemben dejavnik je primerna temperatura v avtomobilu, so ugotovili tudi pri nemškem avtomobilskem klubu (ADAC). Z vsako dodatno stopinjo v kabini, ki je višja od 25 stopinj celzija, naj bi se tveganje za nesrečo namreč dvignilo kar za dva odstotka.
V parkiranem avtomobilu je lahko hitro nevarno vroče
V kabini osebnega avtomobila, ki ima velike steklene površine, lahko temperature tudi v zmerno toplem sončnem dnevu hitro dosežejo mejno raven. Tudi pri prijetni temperaturi 26 stopinj lahko že v desetih minutah doseže temperatura v kabini visokih 32 stopinj, po pol ure na soncu pa je lahko v kabini že 45 stopinj celzija. Pri tem ne igra velike vloge barva karoserije avtomobila, niti zatemnjena stekla ali celo za kak centimeter odprta okna. Še vedno je najbolj učinkovita zaščita pred soncem garaža, nadstrešek, gosta krošnja drevesa. V AVP tako apelirajo na voznike: v parkiranem avtomobilu tako nikoli, niti za nekaj minut, ne puščajte zaprtih otrok ali domačih živali! Posledice so lahko tragične …
Kako ohladiti avtomobil
Da boste pred vožnjo lažje ohladili avtomobil, ga morate najprej temeljito prezračiti (odprta vrata). Po začetku vožnje lahko ostanejo okna nekaj časa odprta, hitro zatem jih zaprite in hkrati vklopite notranje kroženje zraka na klimatski napravi. Želeno temperaturo seveda nastavite pred začetkom vožnje, saj pogosto pogledovanje na nastavitve moti pozornost med vožnjo. Priporočena razlika med zunanjo in notranjo temperaturo je sicer 6–7 stopinj celzija. Ne pozabite - tudi če boste na začetku vožnje nastavili najnižjo temperaturo, to ne bo vplivalo na temperaturo vpihovanega zraka. Le vpihovanje ohlajenega zraka bo zelo intenzivno in tako seveda moteče.
Če ima vozilo samodejno klimatsko napravo (tudi večpodročno), bodo toplotni senzorji zaznali potrebno intenzivnost vpihovanja, smer zračnega toka in tudi intenzivnost delovanja kompresorja. Sicer morate to pač storiti sami. Za manj moteč piš hladnega zraka na AVP priporočajo:
- spustite senčnik vetrobranskega stekla (tako bo piš hladnega zraka zakrožil mimo glave),
- šobe vpihovanja usmerite stran od telesa, posebno od odkritih delov,
- ko je kabina ohlajena, zapirajte dotok zunanjega zraka le v tunelih,
- proti koncu (daljšega) potovanja nekoliko dvignite temperaturo (tako boste ublažili temperaturni šok ob izstopu).
Pogosto spreminjanje nastavitev klimatske naprave je nepotrebno, hkrati pa je lahko tudi motilec osredotočenosti med vožnjo. Posebej še, če klimatska naprava med vožnjo omogoča več funkcionalnosti (ioniziranje zraka, odišavljenje, intenzivnost delovanja, nadzor in analiza kakovosti zunanjega zraka, …). Vse potrebno tako nastavite pred vožnjo, obenem se pred začetkom dobro podučite o potrebnih korakih sprememb nastavitev, da pogled ne bo begal proti armaturni plošči predolgo, če sploh.
Seveda delovanje klimatske naprave dodatno obremenjuje motor in s tem dviguje porabo goriva oziroma energije. Med vožnjo je tako treba računati na (tako, preko palca) nekaj odstotkov višjo porabo (tri do pet), pri električnem avtomobilu pa porablja klimatska naprav od kilovata do kilovata in pol na uro. Kar pomeni, da je tveganje z izpraznitvijo baterije ali z resnim posegom v domet v poletnih zastojih tudi pri voznikih električnih vozil v glavnem odveč, saj takšna poraba pomeni recimo samo kakšnih 10 km manj.
Pomembna redno vzdrževanje in servis
Vsekakor pa klimatska naprava, ki je zelo kompleksen sistem prezračevanja, gretja in zračenja, zahteva tudi redno vzdrževanje in servis. Predvsem dopolnjevanje s hladilnim plinom, ki je medij v napravi, zahteva dopolnitev vsake tri do štiri leta. Preverjanje tesnosti napeljave, mikrobiološko čiščenje, ki preprečuje zatohel vonj, predvsem pri občasni rab, ter redna menjava kabinskega filtra se priporoča vsaj enkrat letno. Ni hujšega, kot ostati v prometnem zamašku pri 35 stopinjah, ko klimatska naprava povsem odpove. Tudi med vožnjo koncentracija voznika hitro popušča, svoje lahko dodajo še drugi motilci pozornosti med vožnjo, kot so nejevoljni potniki, morebitna odprta okna, …
Dobro delujoča klimatska naprava torej ne skrbi le za udobno počutje voznika in potnikov, ampak je kot takšna tudi pomemben element pasivne varnosti. Pri AVP zato svetujejo voznikom, da se dobro podučijo o optimalni rabi, da se z nastavitvami ukvarjajo pred vožnjo ter da skrbijo za vzdrževanje in servis tega kompleksnega sistema.
