Latinskoameriški narkokarteli pospešeno širijo svoje dejavnosti v Evropi. Pri tem redno sodelujejo z organiziranimi kriminalnimi združbami z Balkana in italijansko mafijo 'Ndrangheta. Preiskovalci ugotavljajo, da karteli gradijo neposredne mreže med proizvajalci kokaina v Južni Ameriki in evropskimi kupci. Člani kartelov zdaj vse pogosteje trajno živijo v Evropi in osebno vodijo tihotapske operacije, poroča The Guardian. Kriminalci so namreč spremenili način poslovanja, izločili so številne posrednike in prevzeli neposreden nadzor nad celotno verigo.
V Bruslju trenutno poteka eden najpomembnejših sodnih postopkov proti takšnim mednarodnim mrežam. Na zatožni klopi sedi 31 oseb, ki naj bi v Evropo pretihotapile kar 45 ton kokaina. Tožilstvo trdi, da je mreža obračala stotine milijonov dolarjev in denar prala prek fiktivnih podjetij, nepremičnin in kriptovalut. Glavna obtoženca sta štiridesetletni Belgijec Flor Bressers, ki nosi vzdevek "Rezalec prstov", in oseminšestdesetletni Brazilec Sérgio Roberto de Carvalho, ki ga javnost pozna kot "brazilskega Escobarja".
Aretacije v luksuznih hotelih po Evropi
Bressers je na svobodni univerzi v Bruslju diplomiral iz kriminologije, zato so mu kriminalci rekli tudi "Profesor". Njegov bolj zloglasen vzdevek pa izvira iz primera, ko je napadalec žrtvi z vrtnimi škarjami odrezal prst. Sodišče ga je leta 2015 v tem primeru oprostilo, ker tožilci niso zbrali dovolj dokazov. Vseeno ga je sodišče leta 2020 obsodilo v drugem primeru ugrabitve nizozemskega preprodajalca drog. Policisti so Bressersa aretirali leta 2022 med pokušino vin v luksuznem hotelu v Zürichu, potem ko se je dve leti skrival pred roko pravice. Zdaj mu grozi do 20 let zapora zaradi ugrabitve, izsiljevanja in vodenja kriminalne združbe.
Carvalho ima za seboj drugačno zgodovino. Kot nekdanji brazilski vojaški policist je že leta 1998 dobil 15 let zaporne kazni zaradi trgovine z drogami. Njegova organizacija je kupovala kokain v Peruju in Boliviji ter ga prek brazilskih pristanišč pošiljala v Evropo. Ko se je preselil na staro celino, je živel v Španiji in na Portugalskem. Policija ugotavlja, da je v Marbelli bival v vili, vredni dva milijona evrov, pri tem pa uporabljal lažno identiteto bogatega državljana Surinama.
Čeprav je policija leta 2020 v obsežni mednarodni akciji aretirala 45 njegovih sodelavcev in zasegla 13 milijonov evrov, 37 letal in 136 nepremičnin, se je Carvalho izmuznil. Svojo smrt je celo lažiral, a so ga preiskovalci junija 2022 ujeli v prestižnem hotelu v Budimpešti, kjer se je skrival pod mehiškim imenom. Grozi mu do 15 let zapora. Oba glavna obtoženca sicer krivdo zavračata, sodišče pa bo sodbo predvidoma izreklo 15. decembra.
Platformizacija organiziranega kriminala
Evropske obveščevalne službe so v zadnjem desetletju odkrile celice številnih latinskoameriških kartelov v različnih evropskih državah, vključno z Balkanom. Preiskovalci so identificirali člane brazilske združbe PCC, venezuelskega Trena de Aragua, mehiškega kartela Sinaloa in kolumbijskega Clana del Golfo. Andy Kraag, vodja Europolovega centra za hudi in organizirani kriminal, opozarja, da latinskoameriške organizacije močno povečujejo svojo operativno prisotnost v Evropi. Včasih so evropski kriminalci potovali v Latinsko Ameriko, da so organizirali nabavo kokaina. Danes pa latinskoameriški kriminalci redno delujejo v Evropi.
Gabriel Feltran, sociolog s pariške univerze Sciences Po, ta pojav imenuje platformizacija organiziranega kriminala. Kriminalne združbe namreč delujejo po poslovnih modelih velikih tehnoloških podjetij. Skupine nadzorujejo celotno verigo storitev, od infrastrukture in laboratorijev do prevoza in končne distribucije. Posamezne naloge pogosto oddajo lokalnim podizvajalcem, ki sploh ne vedo, za koga natančno delajo. Takšen način organizacije kartelom omogoča hitro širjenje, manjšo odvisnost od posrednikov in učinkovito izkoriščanje rastočega evropskega povpraševanja po kokainu.
