Kot je poudaril, za zagotovitev stabilnega poslovnega okolja ni treba odkriti Amerike, pač pa je potrebna zdrava pamet. Med drugim je izpostavil stabilno davčno politiko, odpravo birokracije, pa tudi spremembo volilnega sistema.
Janši se zdi ključno, da se "znebimo raznih iluzij", da je treba pripraviti strategijo, pa bo vse v redu. "Jaz mislim, da je tega preveč," je dejal. Slovenija se je po njegovih besedah do leta 2008 normalno razvijala in je bila gazela med novimi članicami EU, nadoknadila je zaostanek za mnogimi in prišla na 91 odstotkov evropskega povprečja. "Danes smo še vedno tam. Tisti, ki so bili daleč za nami, so nas prehiteli, nekateri, ki so kasneje prišli v EU, nas dohitevajo. To je kruta realnost in tega ne bo spremenila nobena strategija," je bil jasen.
Kot je ocenil, Slovenija ni znala izkoristiti največjega bogastva EU - različnih dobrih praks. "Niso vse v eni državi, je pa v vsaki nek sistem, ki dobro deluje, naša zamuda pa je, da iz te zakladnice nismo črpali, bolj smo iz tiste, kjer se povečuje birokracija," je dejal. Kot enega ključnih ukrepov je izpostavil davčno sidro: "Da omejimo tisti delež bruto domačega proizvoda, ki se ga lahko prebivalstvu in gospodarstvu vzame iz žepov in bilanc, na nek fiksen odstotek in potem nobena vlada ne more iti preko tega. Tudi če bi ga omejili na sedanji delež, ki je velik, bi bila to že velika zmaga in bi prispevalo k stabilnosti." Da bi dosegli poslovno, moramo imeti po njegovih besedah tudi politično stabilnost. "Ne, da se v enem mandatu spremeni ali pa dvigne 14 davčnih stopenj, pa potem to malo popravimo, pa pride drugi mandat," je dejal.
Zato se mu zdi potrebna tudi sprememba volilnega sistema. "Slovenija ima volilni sistem, ki drobi glasove, ki jih zahteva koalicija in so potrebni kompromisi, ki so velikokrat preveliki. Potrebovali bi večinski volilni sistem, ki prinese tako resno stabilnost ali pa vsaj kombiniran volilni sistem. To bi privedlo do stabilne vlade, ki bi na koncu mandata odgovarjala za tisto, kar je naredila," je dejal. Zbranim na Brdu pri Kranju je izpostavil tudi, da ima gospodarstvo veliko realno moč, ki pa se ne manifestira in je bila utišana brez velikih protestov.
"Slovenija je edina država, ki jaz poznam v EU, kjer recimo zasebno podjetje ne more transparentno prispevati k volilni kampanji za neko politično opcijo, za katero misli, da bo dobra za gospodarstvo. To je bilo možno do leta 2014, potem pa se je ta možnost odvzela," je dejal. Na drugi strani obstaja neomejena možnost financiranja raznih nevladnih organizacij, tudi iz tujine, brez kakršnekoli kontrole, je opozoril.
Premier je izpostavil pomen interventnega zakona za razvoj Slovenije, o katerem bodo 6. decembra na referendumu odločali volilci. Kot je poudaril, ne gre za interventni, pač pa razvojni zakon, v katerem je skoncentriranih več razvojnih rešitev. "Nekateri so rekli, zakaj pa niste predlagali 20 zakonov, pa potem referenduma mogoče ne bi bilo. Slovenija ima med 22.000 in 24.000 predpisov, uredb in pravilnikov, ki veljajo na državni ravni, kar je desetkrat več, kot smo jim imeli ob osamosvojitvi. Mi ne moremo vsakega posebej spreminjati, to bi trajalo tisočletje," je dejal.
