Groza v Veliki Britaniji: Serijski morilec sejal paniko, policija pa nizala napake

A.B.
14.11.2026 15:10

Peter William Sutcliffe velja za enega najbolj zloglasnih serijskih morilcev v britanski zgodovini. Sodišče ga je obsodilo za trinajst umorov, preiskovalci pa so kljub obsežni akciji naredili številne hude napake.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Fotografija je simbolična. 
Profimedia

Peter William Sutcliffe predstavlja enega najbolj razvpitih serijskih morilcev v britanski zgodovini. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je s svojimi brutalnimi napadi povzročil vsesplošno paniko. Sodišče ga je spoznalo za krivega trinajstih umorov in sedmih poskusov umora. Čeprav je policija izvedla eno največjih preiskav v zgodovini, je pri tem naredila hude napake. 

Sutcliffe je na svet privekal 2. junija 1946 v zahodnem Yorkshiru. Odraščal je v delavski družini in živel precej umaknjeno življenje. Opravljal je različna slabše plačana dela, med drugim je delal v tovarnah in kot voznik tovornjaka. Leta 1974 je sklenil zakonsko zvezo s češko učiteljico Sonjo Szurmo. Njegovo navidezno običajno življenje je kmalu preraslo v niz brutalnih zločinov. Na sodišču je kasneje trdil, da mu je "božji glas" naročil, naj pobija prostitutke. Svoje napade je začel leta 1975. Njegova prva znana žrtev Anna Rogulskyj je preživela napad s kladivom. Prvi umor, ki ga je policija uradno povezala z njim, pa je izvedel 30. oktobra istega leta v Leedsu, ko je ubil Wilmo McCann, mamo štirih otrok.

Umoril 13 ljudi: Jorkširski razparač je umrl v bolnišnici

Napačne sledi in amaterske napake policije

V naslednjih letih je nadaljeval z umori, večinoma na območju Leedsa in Bradforda. Mediji so mu zaradi brutalnosti napadov hitro nadeli vzdevek Jorkširski razparač. Javnost je zajela še večja panika, ko je morilec začel napadati tudi ženske, ki niso prodajale spolnih storitev, kot sta bili Jayne MacDonald in študentka Jacqueline Hill. Ženske so v tistem času živele v nenehnem strahu. Policija je preiskovala tisoče ljudi. Preiskovalci so Sutcliffa zaslišali kar devetkrat, a so ga vsakič izpustili na prostost. Preiskavo so močno ovirali lažni zvočni posnetki in pisma, ki jih je pošiljal prevarant. Te lažne sledi so policijo povsem napačno usmerile na severovzhod Anglije.

Ves čas je bil na očeh policistov: Serijski morilec priznal, da je umoril 49 žensk

Aretacija in dosmrtna zaporna kazen

Policisti so Sutcliffa končno prijeli 2. januarja 1981 v Sheffieldu. Ustavili so ga v avtomobilu s prostitutko, ker je imel na vozilu ponarejene registrske tablice. Med aretacijo je poskušal skriti kladivo in nož, kar je takoj vzbudilo sum. Kmalu zatem je priznal svoje zločine. Forenziki so kasneje potrdili ujemanje odtisov čevljev in drugih bioloških sledi.

Sojenje se je odvilo maja 1981. Sutcliffe je krivdo zanikal, pri čemer se je skliceval na zmanjšano prištevnost zaradi paranoidne shizofrenije. Čeprav so mu psihiatri to diagnozo res postavili, porota in sodišče njegove obrambe nista sprejela. Sodišče mu je izreklo dosmrtno zaporno kazen. Pristojne službe so ga leta 1984 premestile v psihiatrično ustanovo Broadmoor, kjer so ga drugi pacienti večkrat napadli. V enem od napadov leta 1997 je izgubil vid na levem očesu. Visoko sodišče je leta 2010 odločilo, da ga oblasti nikoli ne smejo izpustiti na prostost. Umrl je 13. novembra 2020 v starosti 74 let zaradi zapletov, ki jih je povzročila sladkorna bolezen. 

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta