Na slovenskih cestah je letos do 9. novembra umrlo 80 ljudi, štirje manj kot v enakem obdobju lani. Čeprav je bilo leto 2024 z 68 smrtnimi žrtvami najvarnejše od začetka beleženja prometne statistike, se je lani trend obrnil. V prometnih nesrečah je umrlo 92 ljudi. Ob bližajočem se svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč, ki ga bomo zaznamovali v nedeljo, 15. novembra, Agencija za varnost prometa (AVP) opozarja, da zgolj preventivne aktivnosti ne zadostujejo. Zavzema se za strožji nadzor na cestah, uporabo sodobnih radarjev in kamer ter uvedbo ničelne tolerance do alkohola za volanom.
Na ljubljanskih Žalah so se danes ob osrednjem spomeniku žrtvam prometnih nesreč poklonili vsem, ki so življenje izgubili na slovenskih cestah. Predsednik Zavoda Varna pot in Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč Robert Štaba je poudaril, da spomenik ni namenjen zgolj spominu na umrle in podpori njihovim bližnjim, temveč je tudi poziv družbi, naj iz tragičnih dogodkov potegne nauk in sprejme ukrepe, s katerimi bi preprečili nove žrtve. Spomenik je po njegovih besedah tudi poziv, da se kot "družba nekaj naučimo in naredimo ustrezne korake, da bo teh žrtev čim manj".
Od osamosvojitve Slovenije je na cestah umrlo 8045 ljudi, poškodovanih pa je bilo 338.059. Za vsako številko se skrivajo osebne zgodbe, družine in svojci, ki jih posledice prometnih nesreč pogosto zaznamujejo za vse življenje.
AVP: Samo preventiva ni dovolj
Direktorica AVP Saša Jevšnik Kafol je opozorila, da je bilo leta 2007 na slovenskih cestah kar 292 smrtnih žrtev. Čeprav se je njihovo število v zadnjih dveh desetletjih občutno zmanjšalo, doseženi napredek po njenih besedah ne sme biti razlog za zadovoljstvo.
"Ne želimo si še več žrtev. Pravice posameznika ne smejo posegati v življenja nedolžnih ljudi na cesti! Zato apeliramo in pozdravljamo vse pobude in predloge pristojnih ministrstev v smeri, ki bi prispevali k izboljšanju prometne varnosti," je poudarila.
Na agenciji med največjimi tveganji za nastanek prometnih nesreč s hudimi posledicami izpostavljajo neprilagojeno hitrost, vožnjo pod vplivom alkohola, uporabo mobilnih telefonov in nepozornost. Prepričani so, da je treba preventivne dejavnosti dopolniti z učinkovitejšim nadzorom in sodobnimi tehničnimi sredstvi.
Namestnik generalnega direktorja policije Donald Rus je na slovesnosti poudaril, da je zagotavljanje prometne varnosti eno najzahtevnejših področij policijskega dela. Policisti si z nadzori, ukrepi in preventivnim delovanjem prizadevajo preprečevati nesreče, vendar sami ne morejo zagotoviti varnosti na cestah.
"Posebno pozornost namenjamo najpogostejšim dejavnikom tveganja, kot so neprilagojena hitrost, alkohol, droge, uporaba telefona med vožnjo in druga nevarna ravnanja," je dejal. Ob tem je opozoril, da noben policijski nadzor ne more nadomestiti odgovornega ravnanja posameznika. Vsak voznik, motorist, kolesar in pešec namreč s svojim ravnanjem vpliva tudi na varnost drugih udeležencev v prometu.
Do leta 2030 največ 50 smrtnih žrtev
Slovenija si je v nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od leta 2023 do 2030 zastavila cilj, da bi do konca desetletja število smrtnih žrtev zmanjšala na največ 50 na leto, število hudo telesno poškodovanih pa na največ 400. Dolgoročni cilj tako imenovane Vizije nič je, da na slovenskih cestah ne bi bilo več smrtnih žrtev in hudo poškodovanih.
Po besedah direktorice AVP je cilj zahteven, vendar izkušnje iz preteklih let dajejo upanje, da ga je mogoče doseči s sodelovanjem državnih institucij, nevladnih organizacij in drugih deležnikov, predvsem pa z odgovornim ravnanjem vseh udeležencev v prometu.
Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč, ki ga zaznamujemo vsako tretjo nedeljo v novembru, letos poteka pod geslom "Spominjajmo se, pomagajmo in ukrepajmo", osrednja tema pa so Zvezde življenja. Te simbolizirajo ljudi, ki so izgubili življenje na cestah, in spomin nanje, ki ostaja živ med njihovimi bližnjimi.
V Sloveniji aktivnosti ob svetovnem dnevu že dvajsetič organizira Zavod Varna pot. Poleg ljubljanske slovesnosti bodo žrtvam s prižiganjem sveč in drugimi dogodki posvetili pozornost tudi na Ptuju, v Novem mestu in Metliki. Osrednja prireditev bo v Parku varne mobilnosti v Ljubljani.
Na današnji slovesnosti na Žalah so se žrtvam poklonili tudi predstavniki verskih skupnosti, med njimi ljubljanski nadškof Stanislav Zore.
