Adolf Hitler se je poročil tik pred smrtjo, manj kot 40 ur kasneje je zapustil oporoko

A.B.
29.04.2026 12:48

Adolf Hitler in Eva Braun sta se poročila v zgodnjih jutranjih urah 29. aprila 1945. Obred sta izpeljala v Führerbunkerju pod Berlinom, medtem ko so sovjetske čete že prodirale v mesto.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Adolf Hitler in Eva Braun. 
Profimedia

Poročni obred v vojni sobi bunkerja je potekal zelo skromno, kar je odražalo takratne razmere. Obred je vodil Walter Wagner, nižji uradnik iz Goebbelsovega ministrstva za propagando, kot priči pa sta prisostvovala Joseph Goebbels in Martin Bormann. Eva Braun, ki ga je več let tajno ljubila, je tako končno dobila uradno priznanje kot njegova soproga.

Njun zakon je trajal manj kot 40 ur. Zakonca sta namreč 30. aprila, ko sta se soočila z neizbežnim porazom, naredila samomor in umrla.

Takoj po poroki je svoji tajnici Traudl Junge narekoval osebno oporoko in politični testament. Eva Braun je v tistem času pisala zadnje pismo svoji sestri. Oporoka je vsebovala dva ločena dela. V osebnem delu je Hitler zahteval, da vse njegovo premoženje preide v roke Nacional-socialistične nemške delavske stranke (NSDAP) oziroma nemški državi, če stranka ne bi več obstajala. Posebej je poudaril svojo umetniško zbirko. Slike, pohištvo in osebne predmete je namenil za načrtovano galerijo v Linzu, mestu, ki ga je imel za svoj dom. Eve Braun v kontekstu dedovanja ni izrecno omenil, temveč jo je navedel le kot svojo soprogo.

Njun zakon je trajal manj kot 40 ur. Zakonca sta namreč 30. aprila, ko sta se soočila z neizbežnim porazom, naredila samomor in umrla.
Profimedia

Zadnje politične odločitve pred koncem

Politični del oporoke je močno prežemala nacistična ideologija. Hitler je ponovno izrazil svoje antisemitske poglede in Jude obtožil, da so povzročili vojno. S tem je poskušal upravičiti svoja dejanja med vladavino. V dokumentu je pozval k nadaljevanju boja proti nasprotnikom in izkazal globok prezir do zavezniških sil.

Da bi zagotovil nadaljevanje svojega režima, je za predsednika rajha imenoval admirala Karla Dönitza, Josepha Goebbelsa pa je postavil za kanclerja. Prav tako je izrecno zahteval, naj njegovo telo po smrti sežgejo. Želel je namreč preprečiti, da bi njegovi posmrtni ostanki padli v roke sovražnika.

Dokumente je podpisal ob četrti uri zjutraj 29. aprila. Bormann in drugi sodelavci so kasneje poskušali kopije oporoke pretihotapiti iz bunkerja. Ko so zavezniki dokumente po vojni našli, so ti postali pomemben zgodovinski zapis, ki razkriva diktatorjevo razmišljanje v njegovih zadnjih urah.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta