Estonija se aktivno pripravlja na obrambo pred ruskimi vojaki, tudi ko bo orožje v Ukrajini utihnilo. Baltska država pritiska na Bruselj, naj sprejme trajno prepoved vstopa v celotno Evropsko unijo za vse nekdanje ruske borce. Estonske oblasti so samo v letošnjem letu že blokirale vstop približno 1300 nekdanjim ruskim vojakom, sedaj pa želijo to prakso razširiti na celotno območje unije.
Estonski obrambni minister Hanno Pevkur opozarja, da Evropa ne sme odpreti vrat ljudem, ki na bojiščih izvajajo vojne zločine, posiljujejo in ubijajo civiliste. Poudarja, da to ni le lokalna težava Estonije, temveč resno varnostno vprašanje za celotno Evropo.
Varnostno vprašanje za celotno EU
Estonija je predlog prvič uradno predstavila na januarskem srečanju zunanjih ministrov Evropske unije. Idejo je takoj podprla visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas, ki trdi, da pobudo podpira veliko držav članic. Evropski voditelji so konec marca Evropski komisiji naložili, naj razišče možnosti za uresničitev tega načrta. Konkretne predloge pričakujejo na junijskem vrhu unije. Litva medtem že pripravlja lasten "črni seznam", obstoječi strogi ukrepi pa že zdaj močno omejujejo vstop ruskim državljanom.
Estonski uradniki svojo zahtevo utemeljujejo z varnostnimi in moralnimi razlogi. Opozarjajo, da bi ruski predsednik Vladimir Putin lahko demobilizirane vojake uporabil za hibridne operacije, sabotaže in vohunjenje po Evropi. Estonski zunanji minister Margus Tsahkna opozarja na nevarnost prihoda stotisočev nekdanjih borcev in kriminalcev. Prepričan je, da bi ti ljudje v Evropi predstavljali resno grožnjo.
Stroga pravila tudi za dezerterje
Estonija nekdanje borce opredeljuje zelo široko. Definicija zajema vse posameznike, ki so sodelovali z rusko vojsko, od rednih vojakov do plačancev skupine Wagner. Sem spadajo tudi stotisoči mobiliziranih vojakov od leta 2022 in desettisoči tistih, ki so kasneje dezertirali. Obrambni minister Pevkur zavrača kritike, da bi takšna prepoved nepravično prizadela prisilno mobilizirane vojake in dezerterje. Trdi, da imajo ti ljudje možnost pobegniti, preden se pridružijo vojski. Estonija že med rusko mobilizacijo ni priznavala bega pred naborom kot upravičenega razloga za azil in je disidentom sporočila, naj se vojni upirajo znotraj Rusije.
Neodvisni ruski mediji ocenjujejo, da so ruske oblasti mobilizirale okoli 300.000 moških. Belgijski vojaški sociolog Joris van Bladel pritrjuje, da veterani predstavljajo rizično skupino tako za Rusijo kot za Evropo. Podatki kažejo, da so ruska sodišča najmanj šest odstotkov demobiliziranih vojakov že obsodila za kazniva dejanja, vključno s stotinami umorov. Kljub temu van Bladel opozarja, da Estonija morda pretirava in da Evropa ne sme zapasti v paranojo, kjer bi v vsakem Rusu videla varnostno grožnjo. Ruski borci za človekove pravice prav tako opozarjajo, da kaznovanje dezerterjev vojake le odvrača od tega, da bi odložili orožje.
