Nacistični vojni zločinec in pripadnik SS Rudolf Höss (1900-1947) je nadzoroval uničenje okoli 2,5 milijona taboriščnikov v treh letih, ki jih je preživel kot poveljnik kompleksa koncentracijskega taborišča Auschwitz, vključno z uničevalnim taboriščem Auschwitz-Birkenau. Po letu dni premora se je Höss vrnil in nadaljeval vodenje operacije dokončne rešitve judovskega vprašanja. Nadzoroval je še zadnje množično uničenje več kot 400 tisoč madžarskih Judov, ki so jih pod vodstvom Eichmana začeli množično deportirati v taborišče po 19. marcu 1944. Med njimi so bili prvi na udaru Judje iz okupiranega Prekmurja. Höss ni ušel roki pravice, ujeli so ga in ga obsodili na smrt z obešanjem. Obesili so ga v "njegovem" Auschwitzu.
Hössov oče je bil nekdanji častnik nemške vojske, ki je služil v Nemški Vzhodni Afriki, kjer so imeli Nemci svoje kolonije. Svojega sina Rudolfa je vzgajal na podlagi strogega katoliškega prepričanja in vojaške discipline. Odločil se je, da bo Höss postal katoliški duhovnik. Zato ne preseneča, da so v Hössovem otroštvu dečku nenehno govorili o grehu, krivdi in večni pokori. Höss se je že kot najstnik začel obračati proti veri, ker se njegov spovednik ni držal spovedne molčečnosti in je z grehi mladega Rudolfa seznanil njegovega strogega očeta. Kmalu zatem je Hössov oče umrl in mladi Rudolf se je začel usmerjati v vojaško življenje.
Himmlerjev "evangelij"
Zgodaj se je spogledoval z nacisti in nemško nacionalsocialistično delavsko stranko (NSDAP). Leta 1934 je na Himmlerjevo pobudo postal član SS (Schutzstaffel - paravojaška formacija nacistične stranke NSDAP z bojnimi enotami Waffen-SS). Himmlerja je tako občudoval, da je vse, kar je rekel, imel za "evangelij". V svoji pisarni je imel raje Himmlerjevo sliko kot Hitlerjevo. Zato je pri Himmlerju užival veliko zaupanje in je naglo napredoval. Že decembra 1934 je bil Höss dodeljen ekipi prvega koncentracijskega taborišča Dachau. Leta 1938 je napredoval v SS-Hauptsturmführerja (stotnika) in postal pomočnik Hermanna Baranowskega v koncentracijskem taborišču Sachsenhausen. Ker je nacistični oblasti zvesto služil in dosledno izpolnjeval povelja predpostavljenih, je hitro napredoval. Prvega maja 1940 je bil imenovan za poveljnika Auschwitza, ki je bil kombinacija koncentracijskega in uničevalnega taborišča. Höss je taborišču poveljeval tri leta in pol.
Prvega maja 1940 je bil imenovan za poveljnika Auschwitza
Velik kompleks taborišča Auschwitz v bližini Krakova na Poljskem so sestavljali matično taborišče Auschwitz, uničevano taborišče Auschwitz-Birkenau in delovno taborišče Monovitz. Kompleks Auschwitz je bil zgrajen na približno 8000 hektarjih površine v neprijaznem in klimatsko neugodnem območju. V Auschwitz je Höss odšel odločen, da bo "delal stvari drugače" in da bo razvil učinkovitejše taborišče od njemu že poznanih taborišč Dachau in Sachsenhausen, kjer je delal prej. V Auschwitzu je Höss živel v vili z ženo in petimi otroki.
"Dokončna rešitev judovskega vprašanja"
Njegov vzornik in poveljnik SS Heinrich Himmler ga je v Berlinu podrobneje seznanil s Hitlerjevim ukazom "dokončne rešitve judovskega vprašanja", ki so ga začeli uresničevati po konferenci v Wannseeju 20. januarja 1942. Na njej je šef RSHA (Glavni urad za varnost rajha) Reinhard Heydrich zbranim udeležencem sporočil, da je Adolf Hitler naročil iztrebljenje vseh evropskih Judov, s čimer se je začela zadnja faza v nacističnem odnosu do Judov - "die Endlösung" ali dokončna rešitev judovskega vprašanja. Načrt je predvideval usmrtitev okrog enajst milijonov ljudi.
Ker je večina evropskih Judov živela na Poljskem in v Rusiji, naj bi centri uničevanja ležali kar na "kraju obravnave", torej na Poljskem. Po konferenci so na ozemlju generalne gubernije (Lublin) začeli graditi tri taborišča, namenjena izključno množičnim usmrtitvam Judov. To so bila taborišča: Belzec, Sobibór in Treblinka. Taborišči Chelmno in Majdanek nista spadali v okvir Akcije Reinhard, kakor so s šifro poimenovali načrt pobijanja po smrti Reinharda Heydricha junija 1942. Poveljstvo Akcije Reinhard je imelo sedež v mestu Lublin, samo akcijo pa je vodil SS-Gruppenführer Odilo Globočnik, zagrizeni avstrijski nacist slovenskega porekla. Operacija Reinhard je potekala od marca 1943, ko je začelo delovati taborišče Belzec, do decembra 1943, ko so nacisti z enotami SS zabrisali zadnje sledove v taborišču Sobibor. A uničevanja še ni bilo konec.
Himmler je za središče množičnega uničevanja in iztrebljanja Judov izbral Auschwitz oziroma Auschwitz-Birkenau kot uničevalni del taboriščnega kompleksa Auschwitz s Hössom na čelu. Pri tem je izpostavil lahek dostop z železnico, s katero so v taborišče množično dovažali Jude, pa tudi Rome in Slovane. Poleg tega je lokacija tega taborišča omogočala hitro izvajanje množičnega uničevanja Judov (in drugih taboriščnikov, med njimi tudi Slovencev). Taboriščni kompleks je bil namreč izoliran in dovolj velik, da so lahko učinkovito izvajali usmrtitve. Himmler je projekt opisal kot "tajno zadevo rajha", Höss pa je pozneje dejal, "da nihče ni smel govoriti o teh zadevah z nikomer in da je vsakdo obljubil, da bo ohranil največjo tajnost". A "tajnost" je prišla na dan in zavezniki so do potankosti spoznali, kaj se dogaja v koncentracijskih in uničevalnih taboriščih.
Riegnerjev telegram
Že v začetku avgusta 1942 so uglednim osebnostim ameriške judovske skupnosti iz Ženeve posredovali znameniti Riegnerjev telegram, v katerem je pisalo, da se "v firerjevem glavnem štabu dogovarjajo o načrtu, po katerem bi vse Jude v državah, ki jih obvladuje Nemčija, to je 3,5 milijona ljudi, po deportacijah zbrali na vzhodu in jih hkrati iztrebili, da bi za zmerom rešili judovsko vprašanje v Evropi". Ko so zavezniški politiki prejeli in ocenili to poročilo, so decembra 1942 javno posvarili, da nacistični vojni zločini po koncu vojne ne bodo ostali nekaznovani. Tudi v sami Nemčiji je nastalo nelagodje, ki so ga podžigali zavezniška propaganda in tudi pripovedi nemških vojakov, ki so se vračali z vzhoda, kjer so pomagali izvajati projekt dokončne rešitve. Zato je tudi Höss po osvoboditvi taborišča Auschwitz 27. januarja 1945 poskušal na vse načine rešiti svojo glavo. Pobegnil je in se skrival do 11. marca 1946 v nekem skednju na kmetiji pri Flensburgu; tam so ga ujeli in odpeljali v Nürnberg, kjer so mu sodili za vojne zločine. Obsojen je bil na smrt z obešanjem.
27. januar je svetovni dan spomina na žrtve holokavsta
Pred sodniki je izjavil: "Auschwitzu sem poveljeval do 1. decembra 1943 in ocenjujem, da je bilo v njem usmrčenih in iztrebljenih s plinom in sežigom vsaj 2,5 milijona žrtev, še vsaj pol milijona pa jih je podleglo lakoti in boleznim, skupaj je bilotorej približno tri milijone mrtvih. Ta številka predstavlja približno 70 ali 80 odstotkov vseh oseb, ki so bile poslane v Auschwitz kot zaporniki, preostali pa so bili izbrani in uporabljeni za suženjsko delo v industriji koncentracijskih taborišč. Med usmrčenimi in sežganimi je bilo tudi približno 20 tisoč ruskih vojnih ujetnikov (ki jih je gestapo predhodno izločil iz kletk za vojne ujetnike), ki so bili v Auschwitz dostavljeni s transporti Wehrmachta, ki so jih upravljali redni častniki in možje Wehrmachta. Med preostalimi žrtvami je bilo približno 100 tisoč nemških Judov in veliko število državljanov (večinoma Judov) iz Nizozemske, Francije, Belgije, Poljske, Madžarske, Češkoslovaške, Grčije in drugih držav. Samo v Auschwitzu smo poleti 1944 usmrtili približno 400 tisoč madžarskih Judov."
Štiri dni pred usmrtitvijo se je Höss v sporočilu državnemu tožilcu opravičil za svoje zločine: "Moja vest me sili, da podam naslednjo izjavo. V samoti svoje zaporniške celice sem prišel do grenkega spoznanja, da sem hudo grešil proti človeštvu. Kot poveljnik Auschwitza sem bil odgovoren za izvedbo dela okrutnih načrtov Tretjega rajha za uničenje ljudi. S tem sem človeštvu prizadejal strašne rane. Zlasti Poljakom sem povzročil nepopisno trpljenje. Za to bom plačal z življenjem. Naj mi gospod Bog nekega dne odpusti, kar sem storil."
Tik pred usmrtitvijo se je Höss vrnil k veri. Desetega aprila 1947 je prejel zakrament pokore od brata Władysława Lohna,16. aprila 1947 so ga obesili na vislice v nekdanjem koncentracijskem taborišču Auschwitz.
