Na razstavi bodo v ospredju fotografije goriškega fotografa in režiserja Gregorja Božiča, ki se v Sloveniji prvič predstavlja s samostojno razstavo. Gre za režiserja večkrat nagrajenega filma Zgodbe iz kostanjevih gozdov in direktorja fotografije za oskarja nominiranega filma Mož, ki ni mogel molčati. Božičevim delom se bodo pridružila umetniška dela iz zbirke KGLU ter drugih slovenskih muzejev in galerij. Razstava ponazarja preplet naravne in kulturne krajine ter konflikt med naravo in človekovim racionaliziranjem okolja, obenem pa izraža ponovno željo po vzpostavitvi ravnovesja. Na ogled bo do 15. junija.
KGLU razstavo pripravlja v sodelovanju z Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2025 Nova Gorica-Gorica, Francoskim inštitutom ter MUba Eugène Leroy. Gre za priredbo razstave, ki je potekala v francoskem muzeju MUba Eugène Leroy, danes ob 18. uri pa jo bo slavnostno odprl programski direktor EPK 2025 Nova Gorica-Gorica dr. Stojan Pelko. Kustosinja razstave je Bénédicte Duvernay. Božičeva fotografska dela opozarjajo na izginjanje avtohtonih sort sadja in z njimi povezane kulturne dediščine, ki jo je dokumentiral v redkih delih Evrope, kjer so se še ohranile tradicionalne metode pridelave. Fotografije vabijo k premisleku o vplivu starih sadnih dreves na kultivirano krajino, na naše razumevanje le-te, pa tudi o njihovem estetskem in narativnem učinku v zavesti lokalnih prebivalcev.
"Drevesa, veter in reke se ne menijo za naše narisane zemljevide, ne ozirajoč se na politične in družbene delitve"
Razstava odpira širše razmisleke o krajini kot kulturnem konstruktu, ki je bil vse do nedavnega rezultat vsakodnevnega dogovora med človekom in prostorom – oblikovanega po meri lokalnih skupnosti in naravnih danosti. V zadnjih desetletjih racionalizacija kmetijske proizvodnje, ekstenzivna raba zemljišč ter globalizacija agrarnih praks postopoma brišejo avtohtone krajine skupaj z znanjem, tradicijami in ljudmi, ki so jih soustvarjali. Podeželje se izrisuje v enotni vizualni kodi: enaki posevki, enaka orodja, enaki posegi v prostor – nekdanja raznolikost pa se umika utilitarnosti.
"Veseli me, da je razstava pomemben del širšega sodelovanja. Nova Gorica in Gorica kot mesti na stičišču kultur ponujata edinstven prostor za razmislek o povezovanju prostora, dediščine in umetnosti, pri čemer Božičev projekt predstavlja enega ključnih prispevkov, saj je ravno narava tista, ki ne pozna meja, le-te postavljamo ljudje," ob tem pravi direktorica KGLU Petra Čeh. "Drevesa, veter in reke se ne menijo za naše narisane zemljevide, ne ozirajoč se na politične in družbene delitve. Tako kot sadne sorte tudi kulturna krajina obstaja zunaj nacionalnih okvirjev – oblikuje jo stoletno sobivanje skupnosti in narave. Prav zato se projekt odvija v sodelovanju s partnerji iz širšega evropskega prostora, kjer se skozi umetnost, raziskovanje in kulturno izmenjavo znova vzpostavlja dialog o krajini kot prostoru povezovanja, ne ločevanja. V KGLU projekt postavljamo v dialog z zgodovinskimi in umetniškimi krajinskimi upodobitvami iz slovenskih muzejev ter zasebnih zbirk, ki pričajo o stoletni povezanosti ljudi z naravo. Ta razstava ni le vpogled v umetniški jezik enega avtorja, temveč širše povabilo k premisleku o tem, kako prostor soustvarjamo in kako ga lahko ohranimo za prihodnje generacije."
