Nejc Strojnik
Promet med Dravogradom in Slovenj Gradcem bo po začasnem mostu v Otiškem Vrhu očitno potekal še precej dlje, kot je bilo mogoče sklepati še pred nekaj meseci. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) je februarja letos kot cilj navajala začetek gradnje novega mostu čez Mislinjo še v letu 2026, po najnovejših informacijah pa je jasno, da se to ne bo zgodilo. Če pri urejanju zemljišč ne bo večjih zapletov, bi lahko razpis za izbor izvajalca gradnje objavili šele v drugi polovici leta 2027. Šele nato bo sledil postopek javnega naročila, izbor izvajalca in začetek del, ki naj bi trajala približno leto dni.
Od poplav avgusta 2023, ko je voda odnesla most na eni najpomembnejših prometnih povezav na Koroškem, so minila že več kot tri leta. Začasna dvopasovna premostitev je bila odprta 24. avgusta 2023 in je po skoraj treh tednih ponovno omogočila neposreden promet med Dravogradom in Slovenj Gradcem. Od takrat celotno prometno breme te povezave nosita ta dva montažna objekta tipa Mabey Compact 200, po katerih vsakodnevno poteka tudi intenzivni tovorni promet iz Mežiške doline proti Slovenj Gradcu in naprej proti osrednji Sloveniji.
94 zemljišč zavira začetek gradnje
Ko smo o projektu poročali februarja letos, je bila projektna dokumentacija PZI že izdelana, na DRSI pa so pojasnjevali, da je v teku njena recenzija s preverbo statike. Po zaključku recenzije naj bi sledili ureditev zemljiškoknjižnih zadev, priprava razpisa in gradnja. Takrat so kot cilj še navajali, da bi se dela lahko začela v letu 2026. Sedem mesecev pozneje je recenzija sicer zaključena, precej dlje od prvotnih pričakovanj pa očitno trajajo postopki, povezani z zemljišči.
Na direkciji pravijo, da aktivnosti za urejanje zemljiškoknjižnih zadev potekajo že več kot pol leta. Pred začetkom gradnje mora država izkazati pravico graditi na vseh zemljiščih, ki jih bo projekt zadeval, teh pa je kar 94. "Pogoj za začetek gradnje je izkazana pravica graditi na vseh 94 tangiranih zemljiščih," pojasnjujejo pri DRSI. Šele ko bo ta pogoj izpolnjen, bodo pristopili k pripravi razpisne dokumentacije za gradnjo. Ob tem ocenjujejo, da bi lahko, če večjih zapletov ne bo, razpis objavili v drugi polovici prihodnjega leta.
To pomeni, da se je časovnica v primerjavi s februarskimi napovedmi precej premaknila. Takrat je bil začetek gradnje še postavljen v leto 2026, zdaj pa se v istem letu ne pričakuje niti objave gradbenega razpisa. Kdaj bi lahko bil novi most dokončan, na DRSI tokrat niso navedli, ob nespremenjeni oceni, da bo gradnja trajala približno eno leto, pa bo začasna ureditev očitno ostala v uporabi še kar nekaj časa.
Investicija dražja, pešci in kolesarji še vedno brez ločene poti
Vmes je narasla tudi ocenjena vrednost investicije. Februarja so na direkciji vrednost del ocenjevali na dobrih sedem milijonov evrov, projektantska vrednost po zaključenem PZI projektu pa je zdaj 8,6 milijona evrov z DDV. Projekt ni omejen zgolj na nadomestno gradnjo mostu čez Mislinjo, ampak vključuje precej širšo ureditev državne ceste. Predvideni so površine za pešce in kolesarje, obnova ceste, ureditev zavijalnih pasov in odvodnjavanja, semaforizirana križišča, preureditev priključkov na državno cesto, ureditev dveh avtobusnih postajališč, nadomestna gradnja mostu čez Bavhov graben, oporne in podporne konstrukcije, posegi v gospodarsko javno infrastrukturo ter vodnogospodarske ureditve na območju Mislinje in Bavhovega grabna.
Septembra je bil sklenjen tudi tretji aneks k pogodbi za projektiranje. Na DRSI pojasnjujejo, da je bilo z njim urejeno povečanje pogodbene vrednosti zaradi dodatnih del oziroma dodatnih ureditev, ki so se pojavile v fazi recenzije projektne dokumentacije. Po njihovih navedbah aneks na časovnico ni vplival, prav tako ni bil podaljšan rok za izdelavo projektne dokumentacije, saj je recenzija ločen postopek strokovnega pregleda že izdelanih rešitev. Pri tem se preverjajo skladnost s predpisi in standardi, varnost, gospodarnost ter ustreznost izbranih tehničnih rešitev.
Do začetka gradnje bo promet še naprej potekal po začasnih objektih, ki omogočata dvosmerni promet, ne pa tudi ločenih površin za pešce in kolesarje. Na to težavo smo opozorili že februarja, saj je prečkanje ozkega mostu ob sočasnem tovornem prometu za šibkejše udeležence precej neugodno. Na območju montažnih mostov sicer velja omejitev hitrosti 30 kilometrov na uro.
DRSI smo zato ponovno vprašali, zakaj v več kot treh letih ni bila zagotovljena ločena in varnejša začasna rešitev za pešce in kolesarje. Odgovarjajo, da je bil po ujmi stari most v celoti porušen in odstranjen, dva montažna objekta pa sta bila postavljena predvsem zaradi čim hitrejše vzpostavitve prevoznosti in dvosmernega prometa. "Ker gre za začasno ureditev, ustrezne ločeno urejene površine za pešce in kolesarje niso bile predvidene," pojasnjujejo. Te naj bi bile urejene šele v sklopu novega mostu.
