Deset javnih zdravstvenih zavodov v vzhodni Sloveniji bo v okviru skupnega projekta pridobilo 54 enot sodobne medicinske opreme, ki krepijo možnosti diagnostike in zdravljenja, so poudarili danes v Slovenj Gradcu. Prvi konkretni učinki so vidni tudi v regionalnih bolnišnicah, kjer nova tehnologija pacientom omogoča preiskave in zahtevnejše posege bližje domu.
Naložba ob podpori evropskih in nacionalnih sredstev prinaša pomemben korak k sodobnejšemu in dostopnejšemu javnemu zdravstvu. Pridobljena oprema vključuje širok nabor sodobnih medicinskih tehnologij, od naprednih diagnostičnih naprav do opreme za zahtevnejše posege. Med njimi so magnetne resonance, računalniški tomografi, rentgenski aparati, mamografi, ultrazvočne naprave, angiografi in kirurški robot. Del opreme nadomešča dotrajane naprave, del pa zdravstvenim zavodom omogoča izvajanje preiskav in postopkov, ki jih prej niso mogli zagotavljati v enakem obsegu.
Slovenjgraška bolnišnica pridobila
Direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Vladimir Topler je ob tej priložnosti poudaril, da gre za naložbo v sodobnejše zdravstvo, boljše pogoje za delo zaposlenih in predvsem kakovostnejšo obravnavo pacientov. ''Slovenjgraška bolnišnica je v tem projektu dobila veliko. Dobili smo dva nova rentgenska aparata, novo magnetno resonanco. Hkrati smo ohranili tudi staro magnetno resonanco, tako da imamo zdaj 2 magnetni resonanci. Dobili smo tudi nov ultrazvočni aparat in v okviru drugih projektov se je zgradila urgenca in lekarna z lekarniškim robotom.''
Prav dostopnost zdravstvenih storitev v domačem okolju je ena ključnih prednosti projekta, zmanjšala pa se bo tudi obremenitev zdravstvenega kadra. ''Ena izmed pomembnih pridobitev je tudi kirurški robot da Vinci, ki ga že aktivno uporabljamo in omogoča kakovostnejšo ter racionalnejšo obravnavo pacientov. Za prilagoditev prostorov in izvedbo gradbeno-obrtniških del je morala bolnišnica zagotoviti približno 1,4 milijona evrov lastnih sredstev. Gre za naložbo, ki se bo po naših pričakovanjih hitro povrnila, saj se pri določenih operativnih posegih skrajša ležalna doba pacientov, kar pomeni tudi učinkovitejšo organizacijo dela,'' dodaja Topler.
V Slovenj Gradcu tudi kirurški robot da Vinci
Pomemben napredek je tudi na področju kirurgije. V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec uporabljajo kirurškega robota, ki omogoča izvajanje zahtevnih posegov skozi majhne reze. Po besedah Gregorja Kunsta takšen pristop kirurgom omogoča zelo natančno delo. ''Kirurškega robota smo si želeli že 10 do 15 let, zato smo zelo hvaležni, da smo ga pridobili s pomočjo kohezijskih sredstev. Omogoča natančnejše izvajanje zahtevnejših operacij, pacientom pa manjše reze, hitrejše okrevanje in vrnitev domov. Prednost je tudi za kirurge, saj je delo z robotom med dolgotrajnimi posegi ergonomsko lažje in manj naporno.''
Kako pomembna je nova oprema za regionalno okolje, kaže primer Splošne bolnišnice Brežice. Tam so z novo magnetno resonanco od začetka izvajanja preiskav 1. maja do sredine oktobra opravili približno 1.500 preiskav. To pomeni, da je toliko preiskav mogoče opraviti v domači regiji, brez potrebe po poti v oddaljene zdravstvene centre. Kot je pojasnil predstavnik bolnišnice Aleš Kukovič, koristi takšne naložbe občutijo tudi svojci pacientov, ki jim ni treba več organizirati prevozov v Ljubljano ali Maribor oziroma zaradi spremstva prilagajati svojih delovnih obveznosti.
''V večjih mestih se pogosto niti ne zavedamo, kako težko je priti do določene preiskave. Zato je tako pomembno, da imajo zdaj tudi pacienti v Posavju v Splošni bolnišnici Brežice možnost opraviti celovito diagnostiko, vključno z magnetno resonanco, ki je prej niso mogli zagotavljati. Za ljudi v naših krajih je to neprecenljivega pomena, saj jim omogoča dostopnejšo zdravstveno obravnavo bližje domu'' je dejal Kukovič. Ob novi magnetni resonanci so v bolnišnici pridobili tudi sodobnejši računalniški tomograf in mamograf, kar dodatno krepi diagnostične možnosti ter kakovost obravnave. ''V res kratkem času smo uspeli izobraziti kader, v pol leta delamo praktično vse, kar je zelo dobro.''
Evropska sredstva za bolj enakomerno dostopnost
Projekt se izvaja v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021–2027 in je pomemben tudi z vidika regionalnega razvoja. Državni sekretar na Ministrstvu za zdravje Simon Novak je poudaril, da naložbe v medicinsko opremo pomenijo predvsem naložbe v ljudi. Sodobnejši diagnostični sistemi omogočajo zgodnejše odkrivanje bolezni, natančnejše preiskave in boljše načrtovanje zdravljenja, hkrati pa lahko prispevajo k varnejši obravnavi in manjši sevalni obremenitvi pri določenih preiskavah. ''Uspeh te naložbe se bo pokazal tam, kjer je najpomembneje – pri pacientih, v kakovostnejši obravnavi in boljših zdravstvenih izidih,'' pravi.
Državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Ivan Meglič je izpostavil pomen evropske kohezijske politike, ki pomaga krepiti javno infrastrukturo tudi v manj razvitih regijah. ''V deset bolnišnic vzhodne kohezijske regije smo z naložbo v vrednosti slabih 34 milijonov evrov zagotovili 54 novih medicinskih naprav, od tega 25,7 milijona evrov evropskih sredstev. Vsaka bolnišnica je prejela opremo, ki jo najbolj potrebuje za kakovostno opravljanje svoje dejavnosti. Vzhodna regija je bila do teh sredstev upravičena v tem sklopu, v prihodnjem obdobju pa načrtujemo tudi nadaljnje naložbe v zdravstveno infrastrukturo.'' Za vzhodno Slovenijo je predvideno 85-odstotno sofinanciranje upravičenih stroškov iz evropskih kohezijskih sredstev, preostanek pa zagotavljajo nacionalna sredstva.
