Po potrditvi resolucije je ameriška delegacija protestno zapustila dvorano, kubanska klop pa je izbruhnila v aplavz. Poleg ZDA in Izraela, ki tradicionalno glasujeta proti resoluciji, so tokrat proti glasovale tudi Ukrajina, Argentina, Bosna in Hercegovina, Madžarska, Kolumbija, Severna Makedonija in prvič tudi Slovenija. Med vzdržanimi so bile Hrvaška, Albanija, Bolgarija in Estonija. Večji del držav članic EU je kot vedno glasoval za resolucijo, njen predstavnik pa je po glasovanju povedal, da Evropska unija vztraja pri stališču, da ima embargo negativni učinek na Kubance. S pomočjo je treba nadaljevati zlasti sedaj, ko se Kubanci soočajo s težkimi humanitarnimi razmerami, izpadi elektrike, pomanjkanjem hrane in zdravil, je dejal in dodal, da bi ukinitev embarga pomagala pri odpiranju kubanskega gospodarstva. Krivdo za nastale razmere je deloma pripisal tudi kubanski vladi in pomanjkanju potrebnih političnih ter gospodarskih reform.
Ameriški veleposlanik Mike Waltz je pred glasovanjem napovedal izgon kubanskega diplomata, ki je v času torkovega incidenta med njegovim govorom v Generalni skupščini ameriškemu diplomatu odrinil roko in telefon, s katerim je snemal prepir s kubanskim zunanjim ministrom Brunom Rodriguezom Parrillo. Waltz je v torek kritiziral komunistično vodstvo Kube in zavrnil trditve, da je Kuba v težavah zaradi embarga ZDA. Med govorom je prikazal fotografije nekdanjega kubanskega voditelja Fidela Castra z dvema urama Rolex, katerih današnjo vrednost je ocenil na okoli 40.000 dolarjev. Pokazal je tudi fotografijo sedanjega predsednika Miguela Diaza-Canela s podobno uro ter fotografije razkošnih nepremičnin Castrove družine, med drugim obmorske rezidence v Varaderu, velike približno 1300 kvadratnih metrov, in zasebnega otoka Cayo Piedra. Kubanska delegacija je njegov govor prekinila z udarjanjem po mizi, nato se je govorniškemu odru približal Rodriguez Parrilla in Waltza obtožil, da laže. Ameriški veleposlanik se je razburil in dejal, da se ne bo pustil ustrahovati, saj da so v ZDA in ne na Kubi. Predsedujoči je moral za nekaj časa prekiniti zasedanje. Ob robu je prišlo še do enega incidenta, ko je kubanski diplomat ameriškemu preprečil snemanje dogodka. Varnostniki so prepirljivca ločili in poslali iz dvorane.
Generalna skupščina Združenih narodov je doslej na predlog Kube od leta 1992 vsakokrat podprla resolucijo s pozivom za konec ameriškega embarga. Resolucija je leta 2015, 2016 in 2017 v času izboljšanja odnosov med Kubo in ZDA pod vodstvom predsednika Baracka Obame dobila po 191 glasov podpore. ZDA in Izrael sta se leta 2016 celo vzdržala glasovanja proti. Letošnja resolucija, ki jo je prav tako pripravila Kuba, ponovno poudarja suvereno enakost držav, načelo nevmešavanja v notranje zadeve ter svobodo mednarodne trgovine in plovbe. Izraža tudi zaskrbljenost zaradi ameriškega zakona Helms-Burton, sprejetega 12. marca 1996, katerega učinki po navedbah predlagateljev posegajo v suverenost drugih držav, interese oseb in podjetij pod njihovo jurisdikcijo ter svobodo trgovine in plovbe. Resolucija države poziva, naj se vzdržijo sprejemanja takšnih ukrepov, tiste, ki jih še izvajajo, pa poziva k njihovi odpravi.
