Mislinja pred volitvami: Kdo bi gradil, kdo spreminjal, kdo kritizira?

Lokalne volitve so pred vrati, v Mislinji pa se za županski položaj potegujejo Bojan Borovnik (SD), Jože Kašnik (SDS) in neodvisna kandidatka Marija Mica Kotnik. Trije so na rednih volitvah nazadnje nastopili leta 2010, na nadomestnih pa leta 2015, po smrti Franca Šilaka. Takrat je bil izvoljen Borovnik, ki občino vodi odtlej. Pred županovanjem je v Gorenju opravljal različne vodstvene naloge, danes je tudi državni svetnik. Kašnik je zaposlen na Mestni občini Slovenj Gradec, predseduje Gasilski zvezi Mislinjske doline in je član mislinjskega nadzornega odbora. Kotnikova je dolgoletna novinarka, urednica in podjetnica, ki je delala tudi za nemški radio Deutsche Welle. Pred dobrimi tremi leti se je vrnila v domači Gornji Dolič. Vsem trem smo zastavili šest enakih vprašanj: o dosežkih, naložbah, cestah, mladih, obljubah in odnosu do protikandidatov.

Borovnik med dosežke zadnjih štirih let uvršča popoplavne sanacije, začetek gradnje vrtca, obnovo vodovoda v Mislinji, ureditev Starega Bajerja, nova parkirišča in kolesarsko povezavo z Velenjem. "Pri slednji sem se še posebej angažiral skupaj z Mestno občino Velenje, saj verjamem, da predstavlja veliko priložnost za razvoj turizma in večjo prepoznavnost naše občine," pravi. Sanacije izpostavi tudi Kašnik: "To je bilo nujno delo, ki je zahtevalo veliko truda in sredstev." Ob odpravljanju posledic ujm bi se morali po njegovem bolj načrtno posvetiti razvojnim priložnostim. Kotnikova posameznega dosežka ni izbrala. "Težko bi se odločila, kaj je največji dosežek, saj tako kot številni občani tudi sama resnično ne vem, kaj bi to, s čimer bi se pohvalili, lahko bilo." Pred občino vidi vrsto neuresničenih nalog in izziv, kako jo postaviti "na infrastrukturni zemljevid 21. stoletja".

Od prostorskih načrtov do vaških vodovodov

Kašnik med prihodnjimi nalogami na prvo mesto ne postavlja posamezne gradnje, temveč spremembo in dopolnitev občinskih prostorskih aktov (OPN in OPPN). "Ti morajo biti jasni, nedvoumni in predvsem takšni, da bodo omogočali razvoj občine, ne pa ga po nepotrebnem zavirali," pojasnjuje. Projekte bi pripravljal vnaprej, da bi občina lahko pravočasno kandidirala na državnih in evropskih razpisih. Boljše pridobivanje sredstev vidi tudi kot pomoč kmetom, podjetnikom, mladim družinam in društvom.

Vrtec, dom starejših in sanacije so za Kašnika naloge, ki jih je treba nadaljevati ob nadzoru stroškov in gospodarni porabi denarja. Borovnik prav te projekte postavlja med prednostne. Pri domu starejših občina po njegovih besedah sodeluje z državo, dodatna sredstva pa išče za novi gasilski dom, katerega gradnjo zagovarja tudi Kašnik. "Želim si, da začete projekte uspešno pripeljemo do konca," pravi župan.

Kotnikova bi investicije pravičneje razporedila med vseh enajst naselij. Predlaga namenski sklad za vaške vodovode in vzdrževanje zasebnih zajetij. Ob vlaganjih bi več pozornosti namenila varovanju narave, opozarja namreč na pritiske kapitala na zemljišča. Dolino bi ohranjala zeleno in butično, turizem pa razvijala enakomerneje. Za izvedbo projektov želi "učinkovito ter profesionalno upravo, ki bo sredstva za projekte v največji možni meri črpala iz državnih in evropskih sredstev".

Varna pot tudi do odmaknjenih domačij

Dostop do kmetij in hiš v višje ležečih predelih je zlasti pozimi otežen, opozarja Kašnik. Težavna so tudi nepregledna vključevanja z lokalnih cest na regionalne. Posege bi razvrstil po nujnosti, sredstva pa enakomerneje razporedil med kraje. Nevarna križišča bi preuredil v krožišča, kjer bi prostorske in prometne razmere to dopuščale, izboljšal pa bi tudi varnost na mestih, kjer kolesarske poti prečkajo ceste. "Najbolj pereča težava je varnost," na vprašanje o cestah odgovarja Kotnikova, ob tem pa opozarja še na prometno revščino. Obregne se ob Teden mobilnosti, ko je, kot pravi, "vse super in krasno". Rešitve vidi v vztrajnejšem pritisku na pristojne. "Žal ne pomaga le obiskovati Ljubljane in čakati v vrsti pri odgovornih …"

Borovnik med odprtimi nalogami navaja dve krožišči na državni cesti, kolesarsko povezavo med Gornjim in Srednjim Doličem ter kanalizacijo v obeh naseljih. Vrstni red posegov po občini bi še naprej določali glede na stanje, nujnost in razpoložljivi denar. "Pomembno se mi zdi, da noben kraj ali zaselek ne ostane pozabljen," pravi.

Kje bodo mladi živeli in delali?

"Mislinja ima dobro kakovost bivanja, vendar to samo po sebi ni dovolj, da bodo mladi tukaj tudi ostali," pravi Borovnik. Pri stanovanjih navaja tri lokacije: na območju Cigonce se je gradnja po njegovih besedah že začela, v Šentlenartu se pripravljajo bloki, med PC Lopan in reko Mislinjo pa je občina uredila prostorske pogoje za dodatne bloke. Kašnik bi povečal število neprofitnih stanovanj in mladim pomagal do gradbenih parcel, tudi z odpravljanjem nepotrebnih birokratskih ovir. Nova delovna mesta Kašnik povezuje z ureditvijo industrijske cone. Podjetniške spodbude omenjata oba z Borovnikom, pri čemer bi Kašnik sredstva za mlade podjetnike in samozaposlovanje povečal. Borovnik izpostavlja povezovanje z lokalnimi podjetji in možnosti za prakso, Kašnik pa ob pogojih za delo tudi pomen dobrih vrtcev in šol.

Kotnikova opozarja, da se število mladih v občini zmanjšuje. "Podatki so neusmiljeni," pravi, a meni, da je mogoče marsikaj spremeniti. Pomagala bi jim "z aktivnimi občinskimi spodbudami za reševanje stanovanjskega vprašanja in spodbujanjem možnosti za delo in delovanje", da bi lahko prihodnost gradili v domačem okolju. "Priznanja, da je občina mladim prijazna, žal niso dovolj, pogovori v živo z njimi pa prinesejo veliko več možnosti za konkretne rešitve," poudarja. Borovnik prav oktobrsko priznanje za napredek na področju mladine izpostavlja ob delu komisije za mlade, ki jo je ustanovil pred dvema letoma. Omenja tudi pripravo strategije, ki zajema stanovanja, zaposlovanje, mobilnost in vključevanje mladih.

Za katere obljube bi odgovarjali?

Na vprašanje, katero obljubo bi bila pripravljena zagovarjati čez štiri leta, Kotnikova odgovarja: "Za vsem, kar sem zapisala v svojem programu, ki so ga vse volivke in volivci prejeli na dom, stojim in obljubljam, da se bom vsega lotila prvo minuto po izvolitvi." Poudarja poslušanje občanov in skupno iskanje rešitev, saj se po njenih besedah "dobre rešitve ne rojevajo v pisarnah, ampak na terenu".

Kašnik bi uvedel reden termin, ko bi občani župana lahko poklicali po telefonu, in zagotovil odzivanje na elektronsko pošto. Pri projektih bi redno poročal o stroških in napredku. "Moja obljuba je preprosta: vrata občine morajo biti odprta za vse," pravi. Vsakdo bi po njegovem moral imeti možnost opozoriti na težavo ali predlagati izboljšavo. Tudi Borovnik obljublja obveščanje o napredku in prevzemanje odgovornosti za delo ter odločitve. Pri uresničevanju naložb opozarja na meje občinskih pristojnosti: "Zavedam se, da so nekateri projekti odvisni tudi od države in drugih deležnikov, vendar to ne sme biti razlog za neaktivnost." Zavezuje se, da bo naredil vse, kar je v pristojnosti in zmožnostih občine.

Kaj pravijo drug o drugem

Borovnik svojo prednost vidi v poznavanju občine in njenih potreb, pri dosedanjem delu pa poudarja sodelovanje. "Občino sem vodil brez delitve na koalicijo in opozicijo, saj verjamem, da mora biti pri razvoju občine v ospredju skupno dobro, ne politična pripadnost," pravi. Obema protikandidatoma želi korektno kampanjo.

Kotnikova večjo izbiro pozdravlja, svojo razliko pa opiše takole: "Ker sem ženska in ker kot neodvisna županska kandidatka ne dolgujem ničesar političnim strankam ali skritim (cestnim, kamnolomskim ali gradbeniškim …) interesom." Obema protikandidatoma želi veliko sreče in čim več glasov. Kašnik tekmecema priznava pripravljenost prevzeti odgovornost za občino. "Ne želim obljubljati projektov brez realnih podlag," pravi. Sam bi pri njenem razvoju povezal občane, društva, kmete in podjetnike. "Prepričan sem, da moramo ne glede na to, kdo bo izvoljen, po volitvah znati stopiti skupaj in delovati v dobro vseh občanov Mislinje."