V Dvorcu Bukovje je potekal regijski posvet LAS na terenu – od lokalne pobude do sistemske rešitve, ki je ob obisku državne sekretarke na ministrstvu za kmetijstvo Mojce Erjavec povezal tri lokalne akcijske skupine: LAS Kozjak-Pohorje, LAS Mežiške doline ter LAS Mislinjske in Dravske doline, ki skupaj pokrivajo vseh 12 občin Koroške regije ter občine Lovrenc na Pohorju, Selnica ob Dravi in Ruše.
V ospredju ni bilo le vprašanje, koliko evropskega denarja je mogoče pridobiti za podeželje, temveč predvsem, kaj se zgodi, ko o razvoju svojega okolja začnejo odločati ljudje, ki v njem živijo. Prav v tem je po besedah udeležencev največja vrednost pristopa Leader/clld, v povezovanju ljudi, znanja in idej, ki jih z vrha pogosto ni mogoče videti. ''Mehanizem je izredno pomemben, z njim lahko resnično delujemo od spodaj navzgor. Daje tudi možnost, da predvsem različni deležniki iz lokalnega okolja dobijo priložnost za sodelovanje in razvoj,'' je poudaril Uroš Rozman, direktor RRA Koroška.
Kako ta povezava deluje v praksi, so pokazale predstavitve treh koroških LAS, kjer so izpostavili številne projekte, ki so v zadnjih letih nastali na območju Koroške in širše. Od ureditev prostorov za društva in turistične vsebine do projektov za mlade, lokalno hrano, podjetništvo in povezovanje ponudnikov. Med njimi so tudi manjše pobude, ki z nekaj tisoč evri ustvarijo novo vsebino ali povežejo ljudi, a bi brez podpore LAS težko prišle do izvedbe. Med bolj izkušenimi območji je tudi LAS Mežiške doline, ki ga kot vodilni partner vodi družba A.L.P. Peca. Partnerji so od leta 2008 izvedli več deset projektov v skupni vrednosti nekaj milijonov evrov, od majhnih pobud do večjih infrastrukturnih naložb. Danes LAS povezuje 59 članov. Kot je poudarila direktorica A.L.P. Peca Viktorija Barbič, pri projektih ni najpomembnejši vloženi denar, ampak ''dodana vrednost, kaj projekt da skupnosti in ljudem''.
Želja po manj birokracije
Prav povezovanje je izpostavil tudi Bojan Borovnik, predsednik LAS Mislinjske in Dravske doline 2027 in župan Mislinje, ki poudarja, da imajo občine pri pripravi projektov več izkušenj, medtem ko društva pogosto potrebujejo pomoč. ''Država je že veliko postorila, še vedno pa manjka predvsem poenostavitev prijav in dokumentacije. Ljudje včasih ob vsem, kar je treba pripraviti, izgubijo voljo, še posebej, ker za to niso vedno usposobljeni. Zato jim pomagamo tudi občine. Želim si, da bi država postopke poenostavila in tako spodbudila še več društev, da se vključijo in uresničijo svoje ideje,'' pojasnjuje. Potrebujemo torej manj birokracije, ki bi bila tudi enostavnejša.
Vendar vrednost LAS ni le v številu projektov. Primož Kroflič, predsednik društva za razvoj slovenskega podeželja, opozarja, da je bistvo pristopa LEADER prav vključevanje ljudi. ''Ne gre samo za nek program, ampak za način, kjer se posamezna območja sama odločijo za sodelovanje, pripravijo lokalne razvojne strategije in na podlagi tega tudi odločajo, čemu bodo namenjena sredstva,'' je pojasnil. Potrebe so namreč od področja do področja različne. Nekje je v ospredju turizem, drugje samooskrba, infrastruktura, socialne vsebine ali vključevanje mladih. Skozi projekte se namreč gradijo tudi odnosi, zaupanje in znanje, ki ostanejo na območju, ko je projekt že končan.
Prezahtevni postopki
Prav prihodnost tega modela je bila ena osrednjih tem razprave. Udeleženci so opozorili, da so postopki za majhne projekte pogosto nesorazmerno zahtevni, dolgotrajno potrjevanje pa lahko skrajša čas za izvedbo. Rozman je navedel primer projekta, pri katerem je od odobritve do pogodbe minilo veliko časa, zato je za izvedbo projekta ostalo le tri mesece. ''Zelo pomembno je sodelovanje z drugimi partnerji, saj nam je pri zahtevnosti prijave zelo pomagalo sodelovanje z Mestno občino. Potem pa je trajalo veliko časa, da smo prišli do pogodbe. Če bi se dalo kaj poenostaviti, predvsem na ravni med LAS in ministrstvom, bi lahko hitreje prišli do sredstev in izvajanja projektov,'' meni. Po njegovem bi bilo treba več odgovornosti prenesti na lokalno raven in postopke poenostaviti, kolikor to dopuščajo evropska pravila.
LAS se na izzive podeželja odzivajo predvsem z manjšimi projekti, ki so v rangu približno 40.000 evrov. Ti omogočajo, da se v razvoj vključijo različne vsebine, skupine in nove ideje. V zadnjem obdobju v Sloveniji je bilo takih 1600 projektov v sedmih letih. Kroflič ob tem poudarja, da mora država pri oblikovanju prihodnjega sistema bolj prisluhniti terenu. V Sloveniji je danes z LAS pokrito praktično celotno območje države, lokalna partnerstva pa so se v letih delovanja močno razvila. ''Lokalna partnerstva, zaupanje – to je tisto, kar na terenu šteje.'' Med področji, ki jih projekti vse pogosteje naslavljajo, so tudi socialne vsebine in položaj mladih ter žensk na podeželju.
Sodelovanje države in lokalnega okolja
Mojca Erjavec je srečanje ocenila kot dragoceno predvsem zato, ker ministrstvu omogoča, da potrebe in ideje podeželja sliši neposredno na terenu. LAS je izpostavila kot primer dobre prakse povezovanja ministrstva za kmetijstvo in kohezijo, lokalnih skupnosti in drugih vpetih, saj se lahko lokalne ideje prek projektov dejansko prenesejo v prakso in prispevajo k vitalnosti podeželja. Prepričana je, da je tudi v prihodnjem obdobju pomembno ohraniti tak način sodelovanja, ob tem pa izkoristiti spremembe za poenostavitev postopkov. ''Želimo iti korak naprej in tistim, ki delajo na podeželju, omogočiti čim več časa za njihovo primarno poslanstvo – da so z ljudmi, v svojem okolju in tam naredijo največjo razliko,'' je dejala.
