(FOTO) Ko je analogno pred digitalnim: Zakaj Odiseja v Prago privablja tujce na ogled Nolanovega filmskega čudeža?

Odiseja v režiji Christopherja Nolana je prvi hollywoodski film, ki ni nadaljevanje in je na mednarodnem trgu presegel milijardo dolarjev zaslužka, vse od filma Avatar leta 2009. Kot so v začetku septembra objavili v reviji People, si Odisejo nadpovprečno število ljudi ogleda v kinih IMAX (samo s projekcijami IMAX je film ustvaril več kot 457 milijonov dolarjev prihodkov), zato smo se odločili odpeljati v Prago, kjer je nam najbližja možnost ogleda v analogni, 70-mm tehnologiji. IMAX 70 mm velja namreč za zlati standard kinematografije in absolutni vrhunec vizualne izkušnje. Drugi dve lokaciji v Evropi, kjer v kinih najdemo delujoče projektorje za analogni film IMAX 70 mm (pogosto imenovan tudi format 15/70), sta Bruselj in Montpellier. 

V Cinema Cityju v nakupovalnem centru Atrium Flora, kjer so kino odprli 20. marca 2003, imajo osem klasičnih kinodvoran, deveta, ki je tudi največja, pa je dvorana IMAX s kapaciteto 379 sedežev in ogromnim platnom. Današnji digitalni IMAX uporablja približno 25 x 14 metrov površine platna. Pri analogni projekciji 15/70 mm pa lahko projektor osvetli tudi večji, navpični del platna – približno 20 metrov višine – v razmerju 1,43: 1. To je eden ključnih razlogov, zakaj je 70-mm IMAX pri režiserju Nolanu nekaj drugega kot običajni digitalni IMAX. 

Legendarni analogni projektor

Sprejel nas je kinooperater Karel Budík in nam dovolil vstopiti v projekcijsko sobo, v kateri se dogaja čarovnija. V sobi nad dvorano nas je pričakal ropot filmskega traku, ki je potoval od plošče, tako imenovanega platterja, do projektorja in nazaj na drugo ploščo. 70-mm projektor, ki ga uporabljajo za prikaz Odiseje, je model IMAX GT 15/70. Danes legendarni projektor je originalna naprava iz leta 2003, z njim pa so predvajali že Oppenheimerja, Dunkirk, Viteza teme in Medzvezdje. Zanimivo je, da je ta model na trg prišel že leta 1984, ob izgradnji kina pa so ga v stavbo morali dvigniti z žerjavom. 

Leta 2011, ko je kino prešel na digitalno projekcijo, so originalni 70-mm projektor odklopili, vendar ga niso zavrgli. Nadomestila sta ga digitalna projektorja Christie CP2230, ki sta po dimenzijah precej manjša, za analognim pa so v tla namestili vodili, da ga lahko enostavno umaknejo, potisnejo nekaj metrov nazaj in tako sprostijo prostor za digitalnega. GT pa je ostal na dosegu, če bi ga želeli znova uporabiti.

In so ga. Analogni projektor se je nepričakovano vrnil v uporabo leta 2012 za film Vzpon viteza teme, leta 2017 pa je bil Dunkirk eden od naslednjih pomembnih Nolanovih 70-mm projektov IMAX​. Leta 2023 je svet dočakal Oppenheimerja. Takrat so morali staro napravo ponovno temeljito pripraviti, naročiti rezervne dele in jo približno mesec dni pred prvo projekcijo spraviti v popolnoma delujoče stanje. Zdaj, v času predvajanja Odiseje, je projektor spet vsakodnevno v pogonu.

Žarnico, ki osvetljuje film, prižgejo zjutraj, ugasnejo pa šele zvečer. Kot projektor je tudi žarnica nekaj posebnega. Velikanska 15.000-vatna vodno hlajena ksenonska (short-arc) žarnica ima približno 1000 ur življenjske dobe in razvija ogromno toplote. Za občutek: 15 kW je približno toliko električne moči, kot bi hkrati uporabljali 150 klasičnih stovatnih žarnic. Moč je skoncentrirana v zelo majhnem svetlobnem loku, skozi svetilno ohišje pa poleg zraka teče več kot 30 litrov destilirane vode na minuto. Budik nam je povedal, da se priporočila proizvajalca o življenjski dobi natančno držijo. "Če bi žarnica eksplodirala in bi prišlo do poškodb, bi te stroške prevzela garancija. Če prekoračimo število ur, je odgovornost naša." Navedel je tudi približno ceno zmogljive kinoksenonke – 4500 evrov. Največja skrb pri projekciji je sicer povezana s hlajenjem, posebno v vročih poletnih dneh. "Ob morebitnem izpadu hladilnega sistema imamo deset minut časa, da preklopimo na vodovodni sistem." 

Zdaj imajo v kinu štiri projekcije dnevno: prvo ob 9. uri zjutraj, nato pa še ob 12.50, 16.40 in 20.30. Od 21. septembra jutranjega predvajanja ne bo več. Filmski trak je skozi projektor stekel že več kot 250-krat. Naš ogled Odiseje je bil 258. predvajanje filma. Kinooperater Budik nam ni znal povedati, do kdaj bodo ta film predvajali v Pragi, združenje IMAX pa se je odločilo, da projekcije podaljša do konca septembra.

Projekcija zahteva optimalne razmere 

Skupaj s ploščo (tako imenovanim platterjem), na kateri se vrti film in tehta kakšnih 80 kilogramov, je filmski trak Odiseje težek približno 400 kilogramov. Zaradi lažjega transporta so film iz ZDA prejeli v treh delih in so ga morali pred projekcijo "zlepiti". Za to uporabljajo "splicer", po slovensko lepilnik filma. Kinooperaterji s to napravico sestavijo posamezne kolute, ki običajno trajajo okoli 20 minut, v primeru Odiseje pa zgolj štiri, zložijo skupaj in jih navijejo na ogromno vodoravno mizo platter, da nastane neprekinjen film za celotno predstavo. Odiseja je sestavljena iz 54 kolutov, vendar so jo prestavili v tri večje kose filmskega traku. Veliko ročnega dela torej. Tudi prenašanje filma, ko jim ga dostavijo, je fizično delo. Zanimivo pa je, da filma ne vračajo.

V primerjavi z običajnimi filmi, pri katerih se trak odreže ravno, IMAX-lepilniki film pogosto odrežejo v cikcak (zobati) obliki. Ker gre film skozi IMAX-projektor z izjemno hitrostjo – Budik razkrije, da z 1,7 metra na sekundo – in s posebnim mehanizmom zračnih blazin (Rolling Loop), bi ravni spoj povzročil prevelik pritisk ali se zataknil. Zobati rez pa poveča lepilno površino in poskrbi, da je spoj prožen in močan. 70-mm filmski trakovi so narejeni iz poliestra, pri katerem ni mogoče uporabiti klasičnega filmskega cementa – lepila, zato se za spajanje uporablja poseben, izjemno močan prosojen lepilni trak. 

Poleg koluta filma, ki v dolžino meri neverjetnih 17 kilometrov, stoji vlažilec zraka, iz katerega se dviga vodna para. Budik razlaga, da je za projekcijo idealna vlažnost prostora 50-odstotna, temperatura zraka pa 22 stopinj. "Bolj so pogoji enakomerni, bolje je," doda. Na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi filmski trak poškodovali, kinooperater odvrne, da se jim kaj takega še ni zgodilo in da upa, da se nikoli ne bo. Odiseja je sicer drugi film, ki ga Budik predvaja v​ IMAX-tehnologiji. Če bi se del filma vendarle poškodoval, na primer stalil pod žarnico projektorja ali opraskal, mora distributer v kino običajno poslati celoten nadomestni kolut ali večji del filma, da ga lahko kinooperater vstavi in zlepi s preostankom filmskega traku. 

Tudi predfilm – pred Odisejo se predvaja poseben kinonapovednik za tretji del Dune: peščeni planet – so ročno zlepili s filmskim trakom Odiseje. Zanimivo je tudi, da zvok ne prihaja s filmskega traku, temveč iz digitalnega vira. Budik pojasni, da so IMAX-projekcije redke, "pri nas imamo samo filme Christopherja Nolana. Decembra tako dobimo novi Dune." 

Pomembno je, kje sedite

Po zaključku popoldanske projekcije so dvorano zapuščali sami zadovoljni obrazi. Posamezniki, pari, skupine. Nekaj gledalcev smo ustavili in se z njimi pogovorili o​ IMAX-izkušnji, vprašali smo jih tudi, od kod so prišli v praški kino, saj se je velik del občinstva na projekcijo v Cinema City zgrinjal tudi iz številnih tujih držav. In to ne samo evropskih. Kot nam je povedal kinooperater Karel Budík, so imeli celo obiskovalko, ki je v Prago priletela iz New Yorka, saj je tukaj veliko lažje prišla do vstopnice. Nek drug obiskovalec je tja prišel iz mesta Bodø na severu Norveške.

"Noro dober občutek je. Vizualna in zvočna izkušnja. Zvočni učinki so neverjetni," je film komentiral obiskovalec iz Gruzije, ki se je v Prago pripeljal iz Nemčije, potem ko si tam ni mogel ogledati filma v 70-mm tehniki. "Še vedno sem šokiran. Nisem še ponotranjil tega, kar sem videl," je nadaljeval ljubitelj Christopherja Nolana. Med štiridnevnim obiskom Prage si je Odisejo ogledal tudi Francoz, ki izkušnjo opiše kot intenzivno. "Mislim, da je IMAX odličen, če sediš zadaj in v sredini. Sicer pa odličen film." 

Dve Ukrajinki sta se na projekcijo pripeljali z Dunaja. "To izkušnjo bi nedvomno še kdaj želela ponoviti. Žal pa nisva imeli najboljših sedežev," je povedala ena izmed njiju. Sedeli sta v četrti vrsti, zato ju je po treh urah strmenja v filmsko platno bolel vrat. Naslednji ustavljeni je bil Italijan, ki je na Češkem preživljal dopust in se je prvič odločil ogledati si film v 70-mm različici IMAX. "Prvič sem doživel kaj takšnega. Rečem lahko samo, da je bila izkušnja neverjetna." Tudi par iz okolice Prage je Odisejo prvič videl predvajano z analognega filmskega traku, potem ko sta si pred mesecem dni ogledala digitalno projekcijo. Mladenič je opazil nekaj nepravilnosti, majhno zrno na traku, drugačno barvo nekaterih prizorov. Po navdušenju sogovornikov smo komaj čakali, da si film naslednje jutro ogleda tudi naša ekipa.

Boljši v vseh pogledih

Kljub jutranji projekciji je bilo v dvorani več kot 200 ljudi. Večerov filmski kritik Matic Majcen je izbral najboljše sedeže v dvorani, saj pozicija sedenja zelo vpliva na filmsko izkušnjo: "To je bil moj drugi obisk 'pravega' IMAX-kina s 70-milimetrskim trakom, potem ko sem leta 2008 v Londonu gledal Viteza teme. Res je malo dih jemajoč občutek, ko vstopiš v kino s platnom 25 krat 20 metrov. Tokrat sem bil navdušen nad podatkom, da so na začetek te kopije Odiseje fizično prilepili ekskluzivni prizor iz filma Dune 3, ki v kine pride decembra, in ta odlomek je bil fenomenalen. To je bil sicer moj tretji ogled Odiseje in med gledanjem sem tokrat predvsem razmišljal o razlikah med širokozaslonsko verzijo v običajnih kinih in to 'kvadratno' IMAX-verzijo. Tukaj si deležen bistveno večjega kadra, predvsem v višino – to je še posebno opazno v panoramskih posnetkih posnetkih –, zaradi dvignjenega avditorija pa te platno povsem pogoltne v dogajanje. Zanimivo mi je bilo opazovati tudi, ali se vidijo kakšne poškodbe na filmskem traku. Na dveh mestih je bilo res videti prašne delce, ampak sicer je bila tudi po 258 predvajanjih ta fizična kopija brezhibna in je kakovost slike enaka ali celo boljša kot pri najboljših digitalnih projektorjih."

Timotej Strlič, ki na Večeru skrbi za produkcijo videa za družabna omrežja, pa pravi: "Težko je opisati izkušnjo, ki jo ima privilegij doživeti le peščica ljudi. Format, ki je bil nekoč na robu izumrtja, je ohranil pri življenju en sam režiser, zaradi česar si lahko vsakih nekaj let ogledamo filme v razsežnostih, ki jih običajni formati preprosto ne morejo ponuditi. Ob tokratnem vstopu v dvorano sem se takoj spomnil projekcije Oppenheimerja, ko sem prvič vstopil v dvorano Cinema Cityja v Pragi. Tokrat smo sedeli v osmi vrsti, za katero sem ugotovil, da je optimalna za ogled filma v tako posebnem formatu. Ob vsakem premiku pogleda se znova srečaš s platnom, hkrati pa si od njega oddaljen ravno toliko, da ti pogleda ne zastirajo drugi obiskovalci ali balkonska ograja na dnu dvorane. Celotno potovanje pa ne bi bilo popolno brez obiska zakulisja, kjer smo se projekcijskemu postopku približali na nekaj centimetrov. Ob refleksiji na celotno izkušnjo mislim, da senzacija tega formata še ne bo tako kmalu zamrla. To dokazujejo tudi še vedno aktivne projekcije, več kot dva meseca po premieri Nolanove Odiseje."