Spoštovane kandidatke in kandidati za župana oziroma županjo Mestne občine Maribor,
številna evropska mesta se ponašajo s sodobnimi kulturnimi središči, ki združujejo knjižnico, galerijo, kino in druge kulturne ter ustvarjalne vsebine. Oodi v Helsinkih, De Krook v Gentu, Dokk1 v Aarhusu, LocHal v Tilburgu in Kulturhuset Stadsteatern v Stockholmu so le nekateri primeri prostorov, ki presegajo tradicionalno razumevanje kulturnih ustanov. To so odprta mestna stičišča, kjer obiskovalci niso zgolj občinstvo, temveč tudi uporabniki, ustvarjalci in soustvarjalci skupnosti.
Takšen prostor nastaja tudi v Mariboru. Mestna hiša kulture Rotovž bo kmalu odprla vrata občankam in občanom ter obiskovalcem mesta in jim ponudila nove možnosti za dostop do kulture, ustvarjanje, učenje in druženje. Projekt se je začel z željo po zagotovitvi boljših in primernejših pogojev za delovanje in razvoj knjižnice, nato pa je mesto prepoznalo tudi širšo potrebo po ustreznih prostorih za nekatere druge pomembne kulturne programe. Z Rotovžem tako uresničujemo dolgoletna prizadevanja za sodoben galerijski prostor in mestni kino, ki ne bo zgolj dvorana za predvajanje filmov, temveč tudi prostor filmske kulture, vzgoje in izobraževanja občinstev ter spodbujanja zanimanja za film pri prihodnjih generacijah.
Medtem ko je nastajala arhitekturno in gradbeno zahtevna stavba, je ekipa kulturnih delavk in delavcev intenzivno razvijala programe, ki bodo prostorom dali vsebino in življenje. Prepričani smo, da bo Rotovž ponudil veliko razlogov za obisk, srečevanje, sodelovanje in vračanje. Njegov potencial ni le v arhitekturi in novih prostorih, temveč predvsem v ljudeh, ki jih bo povezoval, ter v kulturnih vsebinah, ki bodo bogatile življenje mesta.
Zavedamo se, da je treba javne investicije presojati odgovorno in da je njihova finančna vrednost upravičeno predmet javne razprave. Ob tem pa si želimo, da bi ob presoji stroškov enakovredno prepoznali tudi dolgoročno vrednost takšnih projektov za mesto in njegove prebivalce. Kultura ni le strošek, temveč tudi naložba v znanje, ustvarjalnost, kakovost življenja, družbeno povezanost in prihodnost mesta. Zato je poleg izgradnje prostorov bistveno tudi zagotavljanje pogojev za kakovostne programe, njihovo dostopnost in dolgoročno delovanje ustanov, ki jih bodo soustvarjale. Vsi, ki z veliko zavzetostjo in odgovornostjo pripravljamo Rotovž na odprtje, si želimo, da bi ga občanke in občani sprejeli za svojega, se v njem dobro počutili in bili nanj ponosni.
Pri tem je pomembno tudi sporočilo, ki ga o takšnem skupnem mestnem projektu oblikujemo kot skupnost. Zato vas želimo spodbuditi, da v svojih javnih nastopih poleg vprašanj investicijske vrednosti prepoznate in izpostavite tudi priložnosti, ki jih Rotovž prinaša Mariboru. Kritična in odgovorna razprava o javnih sredstvih je nujna, prav tako pa je pomembno, da skupaj ustvarjamo okolje, v katerem bodo nove javne kulturne ustanove dobile priložnost, da zaživijo, se razvijajo in postanejo del vsakdanjega življenja mesta.
Spomladi bo eden oziroma ena izmed vas kot župan oziroma županja imel priložnost odpreti vrata tej pomembni kulturni in arhitekturni pridobitvi Maribora. Še pomembneje pa je, da bo imel priložnost soustvarjati pogoje, v katerih bo Rotovž tudi v prihodnjih letih uspešno deloval in služil ljudem, zaradi katerih je bil zgrajen. Želimo si, da bi Rotovž postal skupna zgodba Maribora – prostor kulture, ustvarjalnosti, odprtosti in srečevanja. Pri tem računamo tudi na vašo podporo.
Želimo vam uspešno kampanjo in veliko naklonjenosti kulturnemu Mariboru.
Podpisniki:
- Javni zavod Kulturno prireditveni center Narodni dom Maribor, zanj direktor Vladimir
Rukavina;
- Javni zavod Mariborska knjižnica, zanj direktor Klemen Brvar;
- Javni zavod Umetnostna galerija Maribor, zanj direktorica Simona Vidmar.
