Rimska nekropola v Šempetru v Savinjski dolini je v solastništvu treh ustanov; zemljišče je v lasti Slovenske akademije znanosti in umetnosti, spomeniki so last Pokrajinskega muzeja Celje, vodene oglede pa izvedejo člani tamkajšnjega turističnega društva. Vsako zimo spomenike pred še večjim propadanjem prostovoljci zaščitijo, več pa ni v njihovi moči. Nujna je trajna fizična zaščita štirih rekonstruiranih grobnic, a denarja za to nima/ne bi dal nihče. Rek, da v španoviji še pes pogine, ni iz trte izvit, saj se o tem, kako izjemne spomenike zaščiti, pogovarjajo že leta, pa do rešitve še niso prišli.
Naložba bi se, če bi izjemne ostanke, stare dve tisočletji, znali promovirati in ponuditi različnim ciljnim skupinam (ne le šolarjem, ki so trenutno najštevilčnejši, a hkrati najmanj zainteresirani gostje), lahko hitro povrnila, je ocenil prof. dr. Boštjan Antončič z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Ob primerni segmentaciji gostov bi teh letno bilo okoli 8 tisoč, kar bi v dolino in žalsko občino prineslo okoli 220 tisoč evrov, je povedal na simpoziju, ki ga je pripravila organizacija Nova Akropola. Strokovna javnost najdbe še posebno visoko ceni. "Premalo jo oglašujemo, promoviramo. Šempetrski nagrobni spomeniki so vključeni v domala vse preglede provincialne umetnosti, umetnosti rimskega cesarstva. Upam si reči, da se premalo zavedamo tega pomena," je poudarila doc. dr. Katarina Šmid z Univerze na Primorskem.
"Sramota, da še niso zaščiteni"
"Slog je zelo bogat, motivika je izjemno raznolika"
Kot se premalo zavedamo tudi, da jih je treba zaščititi, je dodala. "Sramota, da še niso zaščiteni. Če pogledamo fotografije, objavljene takoj po odkritju, in danes, se opazi, kako napreduje zob časa," je opozorila Šmidova. Škoda je toliko večja, ker se s tem brišejo obrisi izjemno zanimive motivike na spomenikih.
"Slog je zelo bogat, motivika je izjemno raznolika, tudi kakovostno se brez težav kosajo z glavnim mestom province Norik, denimo Virunum, pa tudi marsikaterimi drugimi spomeniki. Poleg tega na njih najdemo marsikatere motive, ki po ikonografiji ustrezajo spomenikom iz grškega sveta, to je vzhodnih provinc, in se torej ne navezujejo na metropolitanske oziroma rimske vzore, kar je bilo precej redko. To pomeni, da so tudi tukaj mojstri bodisi lahko prihajali iz grškega sveta, ki je veljal za vrh umetniškega ustvarjanja, bodisi so lahko bili izučeni ali pa so samo zelo dobro poznali tematiko. Ne nazadnje se moramo zavedati, da so tako v Rimu kot v provincah grške mojstre najemali le najbogatejši, ki so bili tudi dobro vpeti v kulturne dogodke širšega sveta," je predstavila Šmidova.
Bogastvo prebivalcev Celeie je sicer tema, ki raziskovalce precej bega. Finančna moč se kaže tako v dragih barvah, ki so uporabljene na freskah, kot v nagrobnih spomenikih. "Nenormalno veliko število izredno bogatih grobov je bilo na eni točki, kjer ni bilo močne poselitve. Prvi urbani center Celeia je od Šempetra oddaljen deset kilometrov, pa je tudi Celeia imela šest kilometrov dolgo nekropolo. Na Babnem, denimo, smo odkrili tlorise grobnic, ki kažejo, da je grobnica lahko bila celo 20 metrov visoka. Vseeno so se nekateri župani Celeie dali pokopati v Šempetru z nekim posebnim razlogom. Zakaj, tega še ne razumemo," je opisal dr. Jure Krajšek iz Pokrajinskega muzeja Celje. Obstajajo hipoteze, da so bogati prebivalci Celeie v okolici Šempetra imeli svoje posesti in da so želeli biti pokopani v njihovi bližini. "Ampak tukaj je pokopanih preveč bogatih ljudi. Če rečemo, da so tu pokopani vsi v bližini svojih posesti, je Savinjska enostavno premajhna glede na količino zemlje, ki jo ima, in število bogatih posestnikov na tej točki," hipotezo ovrže Krajšek.
Na Gomilskem se je našla alabastrna žara
So mar obstajala sveta mesta za pokope? V Šempetru je najti nekaj prazgodovinskih grobov, največ, več kot sto, izhajajo iz prvega stoletja našega štetja, še kilometer od ohranjene nekropole so našli grobove, ki izvirajo iz poznorimskega obdobja. "Zaenkrat imamo veliko premalo arheoloških podatkov niti se nihče intenzivno s tem ne ukvarja. Mislim, da je tukaj še veliko odprtega, vsekakor pa ne moremo vsega razložiti s tradicionalnimi ali preprostimi odgovori, da so umrli pač bili doma v bližini. Obenem je že par kilometrov stran, na Gomilskem (kraj je ime dobil po najdeni rimski gomili), spet bil najden grob nekega bogatega prebivalca. Če domnevamo, da so tam pokopani veleposestniki, imamo neobičajno mnogo veleposestnikov z veliko denarja na zelo majhnem ozemlju. Sploh, ker so eni bogataši v Celei pokopani," je osvetlil Krajšek.
O tem, kdo so torej bili ljudje, ki so za sabo pustili takšne bogate spomenike (na vzhodnem in zahodnem delu šempetrske nekropole naj bi bili ti še večji, razkošnejši), je več neznanega kot znanega, je še dodal Krajšek. Kot je neznanka tudi, kako se je na Gomilskem znašla alabastrna žara, ki velja za izjemno redko. "Mislim, da so jih v celem rimskem imperiju našli 38. O tem sem nekoč bral članek, sam se s tem ne ukvarjam. V vsakem primeru gre za izredno ekskluziven predmet, če vemo, da so bile v prvi polovici prvega stoletja alabastrne žare namenjene bolj ali manj za otroke in mladoletne, predvsem iz cesarske družine," je dodal Krajšek.
Hunski meč v šempetrskem krožišču
V času gradnje krožišča v Šempetru so gradbinci pri izkopavanju naleteli na meč, ki bi lahko bil hunski, domneva Krajšek. "Nismo opravili še vseh raziskav, kaže pa, da gre za hunski meč. Takih je v Evropi kakih deset, dvajset. Verjetno je bil del zelo bogatega pokopa. V tistem času je takšen meč veljal za high-tech oborožitve," je opisal Krajšek.
Ne glede na to, kdo so bili, nas njihovi spomeniki lahko učijo še danes, pa je simpozij strnil predsednik društva Nova Akropola prof. Stjepan Palajsa. Prizori iz grške mitologije učijo univerzalne vrednote, o ljubezni, prijateljstvu, vrlinah, ki naj bi jim vsi sledili. "Bogastvo motivov je ogromno. Me je pa šokiralo, da skoraj nihče nima pojma o zakladu, ki stoji v Šempetru. To je treba obuditi," je strnil.
