Rozmari Petek
Začelo se je na vroč poletni dan, ko se je skupina prijateljev pošalila, kako dobro bi bilo, če bi pivo teklo iz fontane. Naneslo je, da je žalska občina ravno v tistem času dobila nepričakovano darilo – davek od iger na srečo. In tako kot je nekoč žalski podjetnik Simon Kukec s pomočjo priigranega denarja prišel do Pivovarne Laško, so igre na srečo botrovale temu, da je bila žalska občina pripravljena financirati tako noro idejo, kot je pivska fontana. Konkretno idejo je podal Matjaž Omladič, ki je skupaj s prijatelji nekaj let pozneje odprl lastno mikropivovarno Clef Brewery.
Cilj je pokušanje, ne zgolj konzumacija
Po zgledu fontane je kasneje v okolici Žalca zraslo še nekaj mikropivovarn. "Upamo si misliti, da je fontana spodbudila mikropivovarje k temu," opisuje Marko Repnik, direktor ZKŠT Žalec, ki upravlja fontano. "Verjetno se več mikropivovarjev odloča za ta posel, če ima zadaj prodajno mesto. Dejstvo je, da na Fontani piv v Žalcu prodajamo piva mikropivovarjev, ki varijo popolnoma drugačna piva, kot jih varijo velike pivovarne. Slednja so namenjena vsakodnevni konzumaciji v večjih količinah, tu pa je v bistvu poudarek na okušanju. Trudimo se, da bi s fontano prišli tako daleč kot slovenski vinarji, ki so razvili napredno pokušanje vin. Torej dejansko govorimo o pokušanju, ne o konzumaciji," poudarja. Žalčani so tudi tisti, ki so začeli izvajati strokovno ocenjevanje piv; zadnjih šest let to počne Združenje slovenskih pivovarn.
Iz vsake žalske pipe priteče druga vrsta piva, ponudnike pa vsakih nekaj mesecev zamenjajo. Le ena od pip je vedno namenjena domačemu Kukcu, ki ga varijo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Pot do fontane ni dolga, saj je inštitut, podobno kot fontana, v samem središču Žalca. "Pogodbe imamo s 24 mikropivovarji, večina teh je nagrajenih," doda Repnik. Med njimi je tudi pivo Pivovarne in pivnice Lipnik iz Šmarja pri Jelšah, kjer pivo varijo že 32 let. "Bili smo menda druga ali tretja pivovarna v Sloveniji, potem pa so se male pivovarne precej razširile," opisuje Janez Lipnik. Sami so se s pivovarstvom začeli ukvarjati zgolj zato, ker so morali pokazati, da njihove pivovarne delujejo. Njihova osnovna dejavnost je bilo namreč kovinarstvo. "Ker smo delali pivovarne, smo morali imeti tudi proizvod. Kar nekaj smo jih naredili. Ena je celo v Clevelandu," pripoveduje Lipnik. Kovinarstvo so kasneje opustili. Zdaj se posvečajo le pivovarni in pivnici. "Če želiš od piva živeti, ga moraš prodati v ogromnih količinah. Mi ga prodajamo po vsej Sloveniji, kupce imamo od Kopra do Murske Sobote."
Južna Amerika prednjači
Iz vsega sveta pa svoje obiskovalce še vedno privablja edinstvena pivska fontana. "Do 6. septembra, ko bomo obeležili deseto obletnico delovanja fontane, upamo, da se bo številka zavrtela na pol milijona obiskovalcev, prodanih vrčkov pa bo okoli 300 tisoč. Čeprav fontana ni več novost, letno še vedno prodamo okoli 30 tisoč vrčkov in zabeležimo okoli 50 tisoč obiskovalcev iz vsega sveta. Veliko jih pride iz Južne Amerike, Brazilije in Argentine. Morda je to povezano z našimi Slovenci, izseljenimi po svetu. V vsakem primeru je Južna Amerika, ki je najbolj oddaljena, tudi najbolj številčna, kar zadeva tuje obiskovalce," opisuje Repnik.
Obisk fontane povečujejo tudi različni dogodki, kot je bil minuli Kriglfest, ki tradicionalno poteka ob svetovnem dnevu piva. Letos so ga nadgradili s tako imenovanimi brezplačnimi hop-on/hop-off avtobusi, ki so krožno povezovali fontano s tremi lokalnimi pivovarnami: Kraft pivovarno Flajs, Clef Brewery in šempetrsko pivovarno Green Gold Brewing. "To je krasna priložnost, da obiskovalci obiščejo pivovarne in se seznanijo s pridelavo piva. V okolici je sicer še več garažnih pivovarn, ker je porast mikropivovarstva velik, a te niso na naših pipah," dodaja Repnik.
Največji obisk pa si obetajo 5. in 6. septembra, ko bodo z dvodnevnim praznovanjem obeležili desetletnico odprtja pivske fontane. "V tem času je fontana prerasla v eno najbolj prepoznavnih turističnih znamenitosti ter simbol Spodnje Savinjske doline, ki povezuje hmeljarsko dediščino, slovensko kraft pivovarstvo in sodobna turistična doživetja," sklene direktor.
