Jesenska pokrajina, stari travniški sadovnjaki, razgledi in zgodbe, ki jih domačini prenašajo iz roda v rod. Vse to je na Kozjansko privabilo 143 pohodnikov iz različnih krajev Slovenije. Zbrali so se na gradu Podsreda, od koder so se podali na že 18. Pohod po kozjanskih sadovnjakih. Na približno 12 kilometrov dolgi krožni poti niso spoznavali le naravnih lepot tega območja, temveč tudi njegovo zgodovino, kulturno dediščino in pomen ohranjanja starih sadnih sort.
Tradicionalni pohod sta v okviru Praznika kozjanskega jabolka pripravila Javni zavod Kozjanski park in Planinsko društvo Atomske toplice Podčetrtek, letos pa je bil dogodek tudi del projekta Utrip gradu Podsreda. Pohod je potekal na svetovni dan živali, ki sovpada z godom svetega Frančiška Asiškega, zavetnika živali in narave.
Pohodnike je Pot slovenskega tolarja vodila skozi Presko, Veliki vrh, Osredek, Rakonco, mimo Preskarjevega mlina in Pečic do Golega vrha ter nazaj proti gradu Podsreda. Na posameznih postankih so jim sodelavci Kozjanskega parka predstavili zanimivosti in zgodbe krajev, skozi katere so hodili.
Po približno petih do šestih urah hoje, postankov in druženja so se pohodniki vrnili na izhodišče.
Na vrhu jih je pričakala zgodba o slovenskem tolarju
Prvi del poti je potekal mimo Marofa, kjer so nekoč stale grajske pristave, in skozi zaselek Preska, prepoznaven po sadnem drevoredu. Od tam so se pohodniki povzpeli proti 696 metrov visokemu Velikemu vrhu, ki poleg razgledov ponuja tudi zanimivo zgodovinsko in arheološko dediščino.
Na vrhu stoji spomenik slovenskemu tolarju, nekdanji slovenski denarni enoti. Tokrat se je pohodnikom pridružil tudi Ivko Godler, pobudnik in uresničevalec zamisli o postavitvi spomenika. Predstavil jim je nastanek ideje in razloge, zaradi katerih se mu je zdelo pomembno ohraniti spomin na slovenski denar. Njegova pripoved je odprla tudi vprašanja slovenske državnosti in narodne identitete. Tolar je bil namreč eden od pomembnih simbolov osamosvojitve Slovenije, spomenik na Velikem vrhu pa danes spominja na obdobje, ko je država dobila lastno denarno enoto. Po vzponu je pohodnike na Osredku pri domu krajanov čakalo okrepčilo. Grajska kavarna gradu Podsreda je pripravila jabolčni zavitek in jabolčno pito, družina Kunej pa jih je pogostila z domačimi dobrotami.
Ob starem mlinu obujali spomine na vojno
Pot se je nadaljevala mimo Preskarjevega mlina, ki je povezan s tragičnimi dogodki druge svetovne vojne. Leta 1943 je tam padla večina borcev druge čete Kozjanskega odreda. Postanek ob mlinu je imel za nekatere pohodnike tudi oseben pomen. Med udeleženci so bili namreč ljudje, ki so se dogodkov še spominjali ali pa so bili z njimi povezani prek svojih svojcev. Obujanje spominov in pripovedovanje družinskih zgodb je tako postalo pomemben del pohoda. Pohodniki so nato nadaljevali mimo Zupanovega sadovnjaka, kjer so spoznavali pomen cepljenja sadnega drevja in ohranjanja starih tradicionalnih sadnih sort. Prav travniški sadovnjaki so ena od značilnosti kozjanske kulturne krajine, njihovo ohranjanje pa pomembno prispeva k prepoznavnosti območja. Mimo cerkve svetega Ožbolta so prispeli v Pečice, kjer pozornost pritegnejo tudi posebni kamniti okraski na stavbah. Gre za maskarone, reliefne upodobitve človeških obrazov, ki so jim nekoč pripisovali varovalno vlogo.
Naslednji del poti je vodil proti Golemu vrhu, kjer rastejo hruške sorte kravšca in stara Preskarjeva drnula oziroma rumeni dren. Slednja je zaradi svoje izjemnosti zavarovana kot drevesna naravna vrednota državnega pomena. Pohodniki so si ogledali tudi staro Preskarjevo hišo z značilnim gankom in kapelico Srca Jezusovega. Od Golega vrha se je pot pod Orlico postopoma spuščala proti gradu Podsreda. Po približno petih do šestih urah hoje, postankov in druženja so se pohodniki vrnili na izhodišče. Na območju pohoda se sicer prepleta več pomembnih pohodniških in drugih poti, med njimi Pot slovenskega tolarja, Pot po poteh kozjanskih borcev, Pot suverenosti, Zasavska planinska pot, evropska pešpot E7, Emina in Marijina romarska pot ter Slovenska turnokolesarska pot.
Ta konec tedna še Praznik kozjanskega jabolka
Pohod je bil eden od dogodkov letošnjega Praznika kozjanskega jabolka, ki se bo nadaljeval jutri, v soboto in nedeljo, 10. in 11. oktobra, ko bo v trgu Podsreda potekal tradicionalni sejemski del prireditve. Obiskovalci bodo lahko spoznali lokalne ponudnike, poskusili domače dobrote in si ogledali razstavo starih sort jabolk, s katero organizatorji opozarjajo na pomen ohranjanja tradicionalnih sadovnjakov. Na ogled bo tudi razstava z naslovom Čebelja zgodba kozjanskega jabolka.
Praznik tako povezuje lokalno kulinariko, sadjarsko tradicijo, naravno dediščino in druženje. Organizatorji želijo z njim obiskovalcem približati pomen travniških sadovnjakov, ki niso le del značilne podobe Kozjanskega, temveč tudi pomemben življenjski prostor številnih rastlinskih in živalskih vrst.
Letošnji pohod je potekal v okviru projekta Utrip gradu Podsreda, namenjenega razvoju trajnostnih turističnih doživetij na območju Kozjanskega parka in Biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje. Projekt sofinancirata Evropska unija in Republika Slovenija v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027.
