Pozornost javnosti se je ob nedavni seji državnega zbora z značilnih rdečih čevljev predsednice Urške Klakočar Zupančič preselila na njen suknjič. Gre za kos znamke Joseph Ribkoff, vreden približno 220 evrov, ki so ga nekateri označili za luksuznega. A modna oblikovalka Matea Benedetti temu odločno oporeka.
Na družbenih omrežjih je zapisala, da takšna cena še zdaleč ne pomeni luksuza, temveč gre za segment t. i. visoke ulice – nekoliko kakovostnejši del množične proizvodnje. Po njenem mnenju se v javnosti pogosto napačno uporablja izraz “dostopni luksuz”, ki zabrisuje dejanske razlike med modnimi razredi.
Benedetti pojasnjuje, da najnižji segment predstavlja hitra moda, kjer prevladujeta nizka cena in kratka življenjska doba oblačil. Stopnjo višje so izdelki, kakršen je omenjeni suknjič – cenovno dostopnejši, a še vedno proizvedeni v velikih količinah.
Pravi premijski razred se začne pri višjih cenah in kakovostnejših materialih, kot so volna, kašmir in svila, medtem ko se po njenih besedah pravi luksuz začne šele pri približno 1500 evrih. Tam vstopijo modne hiše, kjer pomembno vlogo igrajo ročna izdelava, izvor materialov in tradicija.
Na vrhu modnega spektra je visoka moda, kjer so kosi izdelani po meri in pogosto dosegajo izjemno visoke cene. “To ni več zgolj moda, temveč umetnost,” poudarja oblikovalka.
Ob tem opozarja tudi na širši kontekst cen: nizka cena hitre mode po njenem pomeni, da razliko plačajo drugi – delavci v slabših pogojih in okolje. Razprava o enem suknjiču tako odpira širše vprašanje razumevanja mode, vrednosti in odgovornosti potrošnikov.
