Matej Grošelj
Razkoli glede državnih proslav so stalnica, ko je na oblasti Janša.
Namesto praznika, ki bi moral povezovati, je Slovenija ob 35. obletnici dneva suverenosti dobila novo politično bojišče. Državno proslavo v Kopru so zaznamovali žvižgi protestnikov, visoke policijske globe, odsotnost predsednice republike Nataše Pirc Musar in opozicije ter prepoved udeležbe praporščakov NOB. Premier Janez Janša je v slavnostnem govoru znova odpiral ideološke razkole, zgodovinar Božo Repe pa opozarja, da je oblast proslavo spremenila v strankarski dogodek na državne stroške. Je šlo za počastitev zgodovinskega trenutka ali za novo pisanje zgodovine po meri aktualne oblasti? Repe zavrača tudi umetno dilemo, da je treba izbirati med rdečo zvezdo in samostojno Slovenijo. Medtem ko se politična pola prepirata o zaslugah za osamosvojitev, ostaja vprašanje, komu so državne proslave sploh namenjene. In zakaj se 35 let po odhodu zadnjega vojaka JLA še vedno ne znamo skupaj pokloniti enemu ključnih trenutkov slovenske zgodovine?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
