Najbrž niti več ni presenečenje, pa vendarle šokira. Znana mariborska knjigarna Mariborka na Koroški cesti je bila spet tarča vandalizma. Kot že ničkolikokrat prej. Mestna občina Maribor je objavila fotografijo pročelja oziroma vrat, ki so počečkana z rdečo barvo.
"Mestna občina Maribor ostro obsoja ponovni vandalizem, katerega tarča je bila knjigarna Mariborka," so zapisali na občinskem facebook profilu: "Takšna dejanja so nesprejemljiva in nimajo mesta v našem mestu. Maribor mora ostati mesto spoštovanja, dialoga in varnega prostora za vse."
Oglasili so se tudi z Mariborke in nam, vsem Mariborčanom, nastavili ogledalo s krutimi besedami: "Danes nismo niti še odprli. Tole je podoba tega mesta. To je Mariborka danes. In tista barva je rdeča, ja."
Napadi na Mariborko pa niso stvar naključja. Knjigarna je v Mariboru v zadnjih letih postala prepoznaven prostor, povezan s strpnostjo, vključevanjem in podporo LGBT+ skupnosti. Prav zaradi tega je bila večkrat tarča posameznikov, ki takšnim vrednotam nasprotujejo. Eden od odmevnejših incidentov se je zgodil junija 2024. Po izobešenju mavrične zastave je bila knjigarna tarča verbalnih napadov in groženj, neznanec pa je zastavo tudi strgal.
Dogajanje je sprožilo številne odzive, saj ni šlo zgolj za poškodovanje premoženja, temveč za napad na simbol LGBT+ skupnosti. Primeri vandalizma so se nadaljevali. Jeseni 2024 so se na objektu pojavili homofobni grafiti. Napadi so bili pozneje omenjeni tudi v evropskih poročilih o položaju LGBT+ oseb.
Mavrična zastava je bila znova tarča junija 2025. Takrat naj bi jo 44-letni Mariborčan odtrgal in odnesel. Policija ga je identificirala, primer pa je pozneje dobil tudi sodni epilog. Novi incident se je zgodil septembra 2025, ko so bila vhodna vrata knjigarne ponovno popisana z grafiti. Med njimi je bila tudi številka 67, katere pomen ni bil povsem jasen. Številka je sicer v tistem obdobju krožila tudi kot spletni oziroma mladinski meme, zato ni mogoče zanesljivo trditi, da je bila povezana z LGBT+ tematiko.
Knjigarna je zaradi svojega programa in javnega delovanja postala prepoznaven simbol odprtosti in vključevanja. Zato obstaja precej jasen vzorec pri delu napadov: tarča so bili mavrična zastava, LGBT+ vsebine in sporočila, povezana s spolno usmerjenostjo. Nacionalni svet za kulturo je po enem od napadov na Mariborko dogajanje označil kot homofobno in politično motivirano ter ga razumel kot napad na prostor strpnosti in odprtega dialoga.
Na občini so tako še enkrat pozvali: "Vsakršno namerno poškodovanje tuje lastnine in poseganje v prostore, namenjene kulturi, svobodni misli in dialogu, obsojamo ter pozivamo k strpnemu in odgovornemu ravnanju." Žal izkušnje kažejo, da ne bo pomagalo ...
