Knjigarna Mariborka je bili že večkrat tarča homofobnih napadov, nazadnje junija lani, ko je Mariborčan ponoči izza zaklenjenih varovalnih vrat zbezal mavrično zastavo, ki jo je tja nekaj dni prej obesila predsednica države Nataša Pirc Musar, jo odtrgal in odnesel. Policisti so ugotovili, da je zastavo ukradel 44-letni Mariborčan. Zasegli so mu jo in vrnili oškodovanim, moškega pa ovadili zaradi storitve kaznivega dejanja tatvine, za kar je zagrožena denarna kazen ali zapor do enega leta.
A storilec za svoje dejanje na sodišču ne bo odgovarjal. Z Mariborke, ki je v lasti založbe VigeVageKnjige, so namreč sporočili, da je Okrajno sodišče v Mariboru ustavilo kazenski postopek zoper obdolženo osebo. To se je zgodilo "zaradi dekriminalizacije 'male' tatvine z Zakonom o nujnih ukrepih za zagotovitev javne varnosti oziroma tako imenovanim Šutarjevim zakonom, ki je začel veljati 27. novembra 2025," pojasnjuje Anja Zag Golob, glavna urednica založbe VigeVageKnjige in lastnica Mariborke.
"Zakonodajalec tej osebi in nam vsem tako sporoča, da je to, kar je storila, v redu, da zločini iz sovraštva - če je vrednost odtujene ali uničene stvari majhna - niso vredni kazenskega pregona," je ogorčena. Izpostavila je, da je vlada z ekspresnim in nepremišljenim sprejetem Šutarjevega zakona nepridipravom sporočila, da so zločini iz sovraštva tudi za pravni sistem zanemarljivi prekrški, nevredni sodne obravnave.
"Opisani primer znova dokazuje, da je bilo sprejetje Šutarjevega zakona, pred katerim je vlado svarila tudi pravna stroka, preuranjeno in ne dovolj premišljeno dejanje, katerega kolateralna škoda smo tudi mi - kot predstavnice in predstavniki manjšine, ki bo morala znova, še enkrat več, dokazovati, da kraja mavrične zastave pač ni zgolj kraja kosa blaga minorne vrednosti. Ogorčeni smo in protestiramo proti tovrstnim praksam, pri čemer se zavedamo, da Okrajno sodišče v Maribor in sodnik zgolj ravnata po nedavno sprejetem zakonu in se zoper prejeti sklep torej nima smisla pritoževati," je razmišljala Zag Golob. Zakon po njenih besedah odpira vrata tovrstnim napadom, ranljive skupine, tudi Mariborko, pa pušča v skrajno izpostavljeni situaciji. "Ker v zadnjih letih spremljamo izrazit porast nasilnih dejanj zoper manjšine, še toliko manj razumemo, kako je v pravni državi kaj takega mogoče," dodaja in na vlado in zakonodajalca apelira, da nastalo vrzel v pregonu zločinov iz sovraštva čim prej odpravita ter tako v prihodnosti pomagata preprečiti tovrstne zavržne napade na manjšine.
