Izraelske in ameriške sile so davi napadle Iran, obsežna vojaška akcija poteka iz zraka in morja. V Teheranu so odjeknile eksplozije, poročajo o ubitih civilistih in pripadnikih varnostnih sil. Iran je v odgovor izstrelil rakete proti Izraelu in ameriškim bazam v več državah v regiji. Iz sveta prihajajo zaskrbljeni odzivi.
Iran v odgovor na napad z raketami nad ameriške baze v regiji
Iranske sile so v odgovor na današnje napade Izraela in ZDA napadle štiri ameriške vojaške baze v regiji, so sporočile iranske oblasti. Med tarčami so vojaške baze v Katarju, Kuvajtu in Združenih arabskih emiratih ter ameriška flota v Bahrajnu, poročajo tuje tiskovne agencije. O eksplozijah poročajo tudi iz prestolnice Savdske Arabije.
Potem ko so ZDA in Izrael sprožili obsežen napad na Iran, je ta napovedal in že izvedel prve povračilne ukrepe.
Med tarčami iranskih raket so poleg ciljev v Izraelu ameriška vojaška baza v Katarju, baza v Kuvajtu, letalska baza v Združenih arabskih emiratih in ameriška flota v Bahrajnu, poročanje iranske tiskovne agencije Fars povzemajo agencije.
Iz Nacionalnega komunikacijskega centra Bahrajna so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili, da je bil v raketnem napadu zadet eden od objektov sedeža ameriške pete flote v Bahrajnu.
O eksplozijah poročajo tudi prebivalci iz nekaterih drugih držav na Bližnjem vzhodu, kjer so nameščene ameriške vojaške baze.
Prebivalci Abu Dabija so za AFP povedali, da so danes slišali močne eksplozije. Združeni arabski emirati so pred tem sporočili, da so začasno in delno zaprli svoj zračni prostor kot izjemen previdnostni ukrep.
Oblasti v Katarju, še eni državi z ameriško vojaško bazo, pa so prek mobilnih telefonov izdale opozorila in prebivalce pozvale, naj ostanejo v zaprtih prostorih, poroča Guardian.
Po navedbah katarskega ministrstva za obrambo so njihovi sistemi zračne obrambe prestregli iransko raketo, usmerjeno proti državi.
O glasnih eksplozijah poročajo iz prestolnice Savdske Arabije, Rijada.
Izraelsko obrambno ministrstvo je zjutraj sporočilo, da je Izrael s ciljem odpraviti grožnjo nacionalni varnosti začel "preventivni napad" na Iran, obrambni minister Izrael Kac pa je razglasil posebne in takojšnje izredne razmere po vsej državi.
Kmalu zatem je začetek skupne izraelsko-ameriške vojaške operacije potrdil tudi ameriški predsednik Donald Trump. V videoposnetku na družbenem omrežju Truth Social je dejal, da je cilj operacije obramba ameriškega naroda in odprava neposrednih groženj, ki jih predstavlja iranski režim.
Netanjahu in Trump sta ob tem iranski narod pozvala k strmoglavljenju režima v Teheranu. "Temu morilskemu terorističnemu režimu ne sme biti dovoljeno, da se oboroži z jedrskim orožjem, ki bi mu omogočilo ogrožati celotno človeštvo," je dodal Netanjahu, ki je izraelsko operacijo poimenoval Rjovenje leva. Tudi Trump je pozval Irance, naj odstavijo režim. "Ko bomo končali, prevzemite svojo vlado. Vaša bo," je dejal.
V raketnem napadu več kot 50 mrtvih v iranski dekliški šoli
Ob današnjem izraelsko-ameriškem napadu na Iran je po navedbah krajevnih oblasti eden od izstrelkov zadel dekliško šolo na jugu Irana. Pri tem je bilo ubitih več kot 50 ljudi, večinoma šolark, poročajo tuje tiskovne agencije.
Raketa je zadela dekliško osnovno šolo v provinci Hormozgan na jugu države. Iranska tiskovna agencija Tasnim je sprva poročala, da je bilo ubitih 24 učenk. Iranska državna televizija, ki jo povzema francoska tiskovna agencija AFP, pa je kasneje poročala, da je število ubitih naraslo na najmanj 51.
V času napada naj bi bilo v šoli približno 170 učenk. Dodali so, da je bilo v napadih v provinci Hormozgan, kjer je sicer več pomorskih oporišč iranskih oboroženih sil, ranjenih še 45 ljudi.
V današnjih napadih naj bi bila sicer po neuradnih informacijah ubita tudi poveljnik iranske revolucionarne garde in obrambni minister, Mohamed Pakpur in Aziz Nasirzadeh, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Tarča naj bi bila tudi verski voditelj ajatola Ali Hamenej in predsednik Masud Pezeškian, ki pa sta po navedbah iranskih oblasti na varnem.
Iranski svet za nacionalno varnost je prebivalcem svetoval, naj zapustijo prestolnico Teheran.
"Če je mogoče, se čim prej in mirno odpravite v druge kraje," so zapisali v sporočilu. Šole in univerze bodo do nadaljnjega zaprte. Banke bodo ostale odprte, delo državnih služb pa bo omejeno, so dodali.
ZDA operacijo, ki so jo poimenovale Epski bes, po navedbah ameriških uradnikov izvajajo iz zraka in z morja, izraelska vojska pa je sporočila, da so bili napadi usmerjeni proti več deset vojaškim ciljem v Iranu in so sledili večmesečnemu skupnemu načrtovanju med zaveznicama.
Oglasil se je Trump
Ameriška vojska je začela obsežno vojaško operacijo v Iranu z namenom odprave groženj, ki jih predstavlja iranski režim, je na svojem družbenem omrežju Truth Social sporočil ameriški predsednik Donald Trump. Iranskemu ljudstvu je sporočil, da "prihaja ura osvoboditve". Operacijo ZDA vodijo skupaj z Izraelom.
Trump je v osemminutnem videoposnetku, objavljenem na omrežju Truth Social, dejal, da je cilj operacije obramba ameriškega naroda in odprava neposrednih groženj, ki jih predstavlja iranski režim. Tega je označil za "zlobno skupino zelo težkih, groznih ljudi".
"Prihaja ura vaše osvoboditve," je Trump sporočil iranskemu ljudstvu, medtem ko je pripadnikom vojske dal na izbiro imuniteto ali "gotovo smrt", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Napovedal je uničenje iranskih raketnih zmogljivosti ter izničenje iranske vojne mornarice. Poudaril je, da dejavnosti Irana neposredno ogrožajo ZDA, njihove enote v tujini in zaveznike po svetu.
Tokratni napad "veliko obsežnejši" od ameriških napadov junija lani
"Poskušali smo skleniti dogovor, vendar so zavrnili vsako priložnost, da bi se odpovedali svojim jedrskim ambicijam," je še upravičeval odločitev za napad.
"Iranski režim je 47 let vzklikal 'Smrt Ameriki' in vodil neprekinjeno kampanjo prelivanja krvi ter množičnih umorov, usmerjenih proti ZDA, našim vojakom in nedolžnim ljudem v številnih državah," je dejal Trump.
ZDA napade na Iran po navedbah ameriških uradnikov izvajajo iz zraka in z morja, mediji v Iranu pa poročajo o eksplozijah v Teheranu, Tabrizu, Isfahanu, Komu in Kermanšahu.
Napad so po besedah neimenovanega izraelskega uradnika, ki ga navaja britanska tiskovna agencija Reuters, skupaj z ZDA načrtovali več mesecev, o njegovem datumu pa so se odločili že pred nekaj tedni.
Neimenovani ameriški uradniki po poročanju medijev so napovedali, da bo tokratni napad "veliko obsežnejši" od ameriških napadov junija lani.
V Teheranu so v napadih odjeknile eksplozije, nad središčem in vzhodno od iranske prestolnice pa sta bila vidna oblaka gostega dima. Po prvih poročilih naj bi tamkajšnje varnostne silami v napadu utrpele velike izgube. Med pripadniki Revolucionarne garde naj bi bilo več deset mrtvih in ranjenih, med njimi tudi nekatere ključne osebnosti.
V Evropi in ZN skrbi ob napadu na Iran, Macron za izredno zasedanje VS ZN
Francoski predsednik Emmanuel Macron je po današnjem napadu Izraela in ZDA na Iran opozoril, da konflikt prinaša resne posledice. Pozval je k izrednemu zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov. Na napade so se z zaskrbljenostjo odzvali tudi v Nemčiji in Veliki Britaniji, iz ZN pa so strani pozvali k nadaljevanju pogajanj.
Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je obsodil napade. Vse strani je pozval k vrnitvi za pogajalsko mizo ter poudaril, da napadi prinašajo le "smrt, uničenje in človeško trpljenje", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Globoko obžalujem jutranje vojaške napade Izraela in ZDA na Iran ter kasnejše povračilne napade Irana," je še sporočil v izjavi.
Opozoril je na tveganje še širšega konflikta, če strani ne bodo znova sedle za pogajalsko mizo. Konflikt bo po njegovih besedah neizogibno povzročil nadaljnje nesmiselne smrti civilistov in uničenje v morebiti nepredstavljivem obsegu, ne le v Iranu, temveč po vsem Bližnjem vzhodu.
Nemška vlada dogajanje na Bližnjem vzhodu spremlja z veliko pozornostjo
Na resnost razmer je opozoril tudi Macron. "Nadaljnja eskalacija je nevarna za vse. Mora se ustaviti," je sporočil. Poudaril je še, da izbruh vojne med ZDA, Izraelom in Iranom prinaša hude posledice za mednarodni mir in varnost.
Nemška vlada dogajanje na Bližnjem vzhodu spremlja z veliko pozornostjo in v tesnem stiku z evropskimi partnerji, pa so sporočili iz urada nemškega kanclerja Friedricha Merza.
"Merz se je posvetoval z resornimi ministri najpomembnejših varnostnih resorjev in bo čez dan opravil dodatne pogovore," še piše v sporočilu za javnost.
Visoki strokovnjak za zunanjo politiko iz vrst vladajoče Krščanskodemokratske unije (CDU) Roderich Kiesewetter je sicer napad na Iran označil za upravičen, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Iran že leta krši mednarodni jedrski sporazum in daje vtis, da želi postati vojaška jedrska sila," je še dejal za spletni portal t-online.
Britanska vlada je medtem izrazila zaskrbljenost, da bi se razmere lahko še zaostrile. Premier Keir Starmer je danes sklical sestanek vladne krizne skupine Cobra.
Tiskovni predstavnik britanske vlade sporočil, da si London ne želi nadaljnje eskalacije v širši regionalni konflikt. Podprl je pogajalsko rešitev. "Iranu se nikoli ne sme dovoliti, da razvije jedrsko orožje, zato smo dosledno podpirali prizadevanja za dosego pogajalske rešitve," je dodal.
Iranske oblasti so zatrdile, da sta predsednik države Masud Pezeškian in ajatola Ali Hamenej na varnem, ob tem pa napovedale "uničujoč" odgovor. Iran je proti Izraelu izstrelil rakete, kjer so se v več krajih oglasile sirene za zračni napad, v Jeruzalemu pa je bilo slišati eksplozije.
Iranske sile so napadle tudi ameriške vojaške baze v regiji, so sporočile iranske oblasti. Med tarčami so baze v Katarju, Kuvajtu in Združenih arabskih emiratih ter ameriška flota v Bahrajnu, o eksplozijah poročajo tudi iz prestolnice Savdske Arabije in iz nekaterih drugih držav na Bližnjem vzhodu, kjer so nameščene ameriške vojaške baze.
V Združenih arabskih emiratih, kjer je bil v napadu ubit civilist, so iranski napad so označili za nevarno zaostrovanje. Kuvajtska vojska je sporočila, da so sistemi zračne obrambe prestregli rakete v zračnem prostoru.
Reuters navaja, da je po podatkih iranske državne agencije v izraelskem napadu na dekliško šolo v Minabu na jugu Irana umrlo najmanj 40 ljudi.
Iransko raketo so po navedbah katarskega ministrstva za obrambo prestregli tudi sistemi katarske zračne obrambe. Jordanske oborožene sile pa so sestrelile balistični raketi, usmerjeni proti ozemlju kraljevine. Da najostreje zavrača "brutalno agresijo Irana", so sporočili iz Rijada, od koder so poročali o eksplozijah.
Med izraelsko-ameriškim napadom je bilo medtem zadeto vojaško oporišče na jugu Iraka, v katerem deluje proiranska šiitska skupina Kataeb Hezbolah. Umrli sta najmanj dve osebi, več je ranjenih.
Stopnjevanje napetosti na Bližnjem vzhodu z zaskrbljenostjo spremljajo v številnih državah. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta posvarila pred nadaljnjim zaostrovanjem razmer na Bližnjem vzhodu, pozvala k skrajni zadržanosti in poudarila pomen jedrske varnosti. Kot sta še navedla, da sta v stiku s partnerji v regiji in z državami članicami EU, skupaj pa bodo državljanom EU v regiji nudili polno podporo.
Zunanje ministrstvo Slovence v Izraelu in Iranu poziva k upoštevanju navodil lokalnih oblasti
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve slovenske državljane v Izraelu ali Iranu poziva, naj ostanejo na varnem in upoštevajo navodila lokalnih oblasti. Na omrežju X so še sporočili, da je veleposlaništvo Slovenije v Tel Avivu in Teheranu omejeno na nujno pomoč. Razmere na Bližnjem vzhodu, posebej v Iranu in Izraelu, pa pozorno spremljajo.
"Slovenske državljane pozivamo, da pri načrtovanju potovanj upoštevajo nasvete ministrstva za zunanje in evropske zadeve ter razmere spremljajo tudi preko drugih virov," so danes navedli na omrežju X.
Državljane, ki so v Izraelu ali Iranu, pozivajo, da ostanejo na varnem in upoštevajo navodila lokalnih oblasti. Poslovanje veleposlaništev Slovenije v Tel Avivu in Teheranu je omejeno le na nujno pomoč slovenskim državljanom, do dodali.
Rusko zunanje ministrstvo je opozorilo, da je napad na Iran nevaren in bi lahko sprožil katastrofo, tudi jedrsko. Nekdanji ruski premier Dmitrij Medvedjev pa je dejal, da je "pacifist" Donald Trump s tem pokazal svoj pravi obraz.
Odzval se je tudi slovenski politični vrh. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je sporočila, da ostaja reševanje sporov z diplomatskimi sredstvi in spoštovanjem mednarodnega prava edina trajnostna pot k varnosti in zaščiti civilnega prebivalstva.
Tanja Fajon po napadu na Iran poziva k takojšnji umiritvi napetosti
Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon ob napadu ZDA in Izraela na Iran poziva k takojšnji "deeskalaciji, zadržanju in spoštovanju mednarodnega prava". "Diplomacija ostaja edina pot k stabilnosti," je še zapisala na omrežju X. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je v stikih z veleposlaništvoma v Teheranu in Tel Avivu, je dodala.
Ministrstvo sicer slovenske državljane v Izraelu in Iranu poziva, naj ostanejo na varnem in upoštevajo navodila lokalnih oblasti.
Pirc Musar ob napadu na Iran: Edina pot diplomacija
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob napadu ZDA in Izraela na Iran sporočila, da ostaja reševanje sporov z diplomatskimi sredstvi in spoštovanjem mednarodnega prava edina trajnostna pot k varnosti in zaščiti civilnega prebivalstva. Vse vpletene poziva k takojšnjemu umiku od vojaških dejanj in vzpostavitvi dialoga.
"Soočamo se z resno eskalacijo regionalnih napetosti in s tem ogrožanjem miru ter stabilnosti na Bližnjem vzhodu," so iz urada predsednice Pirc Musar sporočili za STA. Dodali so, da poročila o izbruhu oboroženega spopada med Izraelom in Iranom, v katerega so vpletene ZDA, spremljajo z veliko zaskrbljenostjo.
Premier Golob izrazil podporo iranskemu prebivalstvu
Predsednik vlade Robert Golob je ob napadu ZDA in Izraela na Iran izrazil neomajno podporo pogumu iranskega prebivalstva v boju za spoštovanje njihovih pravic in boljšo prihodnost. Vse strani je pozval, naj se vzdržijo napadov na nedolžno civilno prebivalstvo. "Svet ne potrebuje novih vojn," so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Predsednik vlade Golob, ki z veliko zaskrbljenostjo spremlja današnjo eskalacijo razmer v Iranu, je poudaril, da je treba dati diplomaciji prednost. "Pogum iranskega prebivalstva v boju za spoštovanje njihovih pravic in boljšo prihodnost bo vedno imel našo neomajno podporo," so ga citirali v kabinetu.
Netanjahu in Trump pozvala Irance k strmoglavljenju režima
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v prvi izjavi po začetku današnjih izraelsko-ameriških napadov na Iran pozval iranski narod k strmoglavljenju režima v Teheranu. Podobno je storil tudi ameriški predsednik Donald Trump, poročajo tuje tiskovne agencije.
Netanjahu je potrdil, da je Izrael skupaj z ZDA začel "operacijo za odpravo eksistencialne grožnje, ki jo predstavlja teroristični režim v Iran". Trumpu se je ob tem zahvalil "za njegovo zgodovinsko vodstvo".
"Temu morilskemu terorističnemu režimu ne sme biti dovoljeno, da se oboroži z jedrskim orožjem, ki bi mu omogočilo ogrožati celotno človeštvo," je dodal Netanjahu, ki je izraelsko operacijo poimenoval Rjovenje leva.
Celoten iranski narod je pozval, naj "zavrže jarem tiranije" ter "vzpostavi svoboden in miren Iran". Državljanom Izraela pa je svetoval, naj sledijo navodilom oblasti, saj bodo v prihodnjih dneh "vsi potrebovali vzdržljivost in odločnost".
Tudi Trump je v video nagovoru na svojem družbenem omrežju pozval Irance, naj odstavijo režim. "Ko bomo končali, prevzemite svojo vlado. Vaša bo," je dejal.
Izraelska vojska je po napadu na Iran po navedbah izraelskih medijev okrepila mejo z Libanonom in vpoklicala rezerviste, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Letalske družbe odpovedujejo lete v Izrael in druge države Bližnjega vzhoda
Letalski prevozniki ob napadu ZDA in Izraela na Iran ter posledičnem stopnjevanju napetosti na Bližnjem vzhodu odpovedujejo polete na tem območju. Med njimi je tudi nemški letalski velikan Lufthansa, ki do 7. marca ustavlja lete v in iz Tel Aviva, Bejruta, Ammana, Erbila in Tehrana, poročajo tuje tiskovne agencije.
Kot so danes sporočili iz Lufthanse, matična družba in njene podružnice glede na trenutne razmere na Bližnjem vzhodu do nedelje odpovedujejo tudi povezave z Dubajem in Abu Dabijem.
Današnje lete v in iz Tel Aviva ter Bejruta je odpovedal tudi francoski letalski prevoznik Air France, nizozemska letalska družba KLM pa je odpovedala let iz Amsterdama v Tel Aviv.
Prav tako do 7. marca v in iz Izraela, Dubaja, Abu Dabija in Jordanije ne bodo letela letala madžarskega nizkocenovnega prevoznika Wizzair.
V družbi so pojasnili, da pozorno spremljajo razvoj dogodkov ter so v stalnem stiku z lokalnimi in mednarodnimi oblastmi, agencijami za varnost zračnega prometa, varnostnimi organi in pristojnimi državnimi institucijami.
Današnji let v Tel Aviv je odpovedala tudi španska Iberia Express.
V napadih sodelujejo tudi ZDA, ki so operacijo poimenovale Epski bes, napade pa po navedbah ameriških uradnikov izvajajo iz zraka in z morja.
EU po napadu na Iran poziva k skrajni zadržanosti
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta po današnjem napadu Izraela in ZDA na Iran posvarila pred nadaljnjim zaostrovanjem razmer na Bližnjem vzhodu. Skupaj sta pozvala k skrajni zadržanosti in poudarila pomen jedrske varnosti.
"Zagotavljanje jedrske varnosti ter preprečevanje kakršnihkoli dejanj, ki bi lahko dodatno zaostrila napetosti ali spodkopala globalni režim neširjenja jedrskega orožja, sta ključnega pomena," sta sporočila von der Leyen in Costa v skupni izjavi.
Dogajanje v Iranu sta označila kot zelo zaskrbljujoče, strani pa pozvala k največji zadržanosti, zaščiti civilistov in popolnemu spoštovanju mednarodnega prava.
Kot sta še navedla, da sta v stiku s partnerji v regiji in z državami članicami EU, skupaj pa bodo državljanom EU v regiji nudili polno podporo.
Da je konzularna mreža EU v celoti pripravljena za pomoč pri odhodih državljanov EU z ogroženih območij, je danes v zapisu na omrežju X zagotovila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. Dogodke na Bližnjem vzhodu je ocenila kot zelo nevarne in dodala, da iz regije umikajo nebistveno osebje EU.
