Sezona gripe je letos postregla z zaskrbljujočimi podatki. Čeprav epidemiološka krivulja še ni dosegla svojega vrha, so pri naših sosedih v samo enem tednu zabeležili dvakrat več primerov bolezni, kot so jih lani našteli v tednu z največjim številom obolelih. Po prvih podatkih Hrvaškega zavoda za javno zdravstvo (HZJZ), je bilo v zgolj sedmih dneh uradno zabeleženih 10.100 primerov gripe. Teden dni pred tem je bila ta številka nekaj nad sedem tisoč, kar kaže na hiter trend rasti.
Strokovnjaki opozarjajo, da je dejansko število okuženih verjetno precej višje, saj mnogi oboleli bolezni ne prijavijo uradno ali je prebolijo doma brez obiska zdravnika. Vodja službe za epidemiologijo pri HZJZ, dr. Bernard Kaić, je za hrvaški medij pojasnil, da gre za predhodne podatke, ki jih še zbirajo. Po njegovih besedah so bolnišnice do sedaj prijavile 163 hospitalizacij, končna tedenska številka obolelih pa bi lahko dosegla tudi 11.000.
Nenavadno zgoden začetek sezone
Kaić izpostavlja, da gre očitno za eno močnejših sezon. Podobno stanje so beležili v sezoni med letoma 2018 in 2019, tik pred epidemijo koronavirusa, ko so v dveh tednih zabeležili več kot 11.000 primerov, skupno pa tisto sezono okoli 78.000. Letošnja posebnost je predvsem ta, da se je gripa začela širiti nenavadno zgodaj. Vrhunec sezon je bil običajno šele v začetku februarja, torej dva meseca kasneje, kot se dogaja letos.
Tudi imunolog Zlatko Trobonjača se strinja, da je zgodnji začetek neobičajen in da se virus širi precej intenzivno. Opozarja, da se je v preteklih letih skok števila obolelih zgodil šele po praznikih, letos pa v praznično obdobje vstopajo z že visokimi številkami. Zaradi družinskih in drugih druženj pričakujejo še dodatno povečanje števila okužb.
Letos med virusi prevladuje tip A, in sicer seva H3N2 in H1N1. Pri tem je sev H3N2 v primerjavi z lansko sezono mutiral. "Prišlo je do mutacij, ki se po dostopnih podatkih v veliki meri izognejo imunosti, pridobljeni s cepljenjem, vendar je ključno poudariti, da cepivo še vedno nudi zaščito," pojasnjuje Trobonjača. Če zbolijo cepljene osebe, imajo običajno lažje simptome in se verjetno izognejo hospitalizaciji, kar je ključnega pomena za zdravstveni sistem.
Stanje v bolnišnicah in šolah
V Kliniki za infekcijske bolezni "Dr. Fran Mihaljević" v Zagrebu potrjujejo učinkovitost cepiva. Predstojnik klinike, prof. dr. Ivan Puljiz, navaja, da imajo dnevno veliko število pregledov, pri čemer večino pacientov predstavljajo prav oboleli za gripo. Čeprav imajo hospitalizirane tako otroke kot odrasle, zaenkrat še ne govorijo o izrednih razmerah. Trenutno nimajo pacientov na respiratorjih, vendar opozarjajo, da so največji del hospitaliziranih osebe, ki se niso cepile. Tudi na oddelku za intenzivno nego do sedaj ni bilo nikogar, ki bi bil cepljen.
Zanimiv podatek pa prihaja iz šolskih klopi. Kljub množičnemu obolevanju je število izostankov, opravičenih z zdravniškim potrdilom, manjše kot lani. Razlog za to verjetno tiči v administrativnih pravilih in ne v boljšem zdravju šolarjev. Zdravniško opravičilo je namreč potrebno le, če bolezen traja dlje kot tri dni; krajše odsotnosti lahko starši opravičijo sami. Skupni podatki kažejo padec števila uradnih zdravniških opravičil v primerjavi z enakim obdobjem lani, kar nakazuje, da starši otroke z lažjimi oblikami bolezni verjetno pozdravijo doma, ne da bi se obrnili na zdravstveni sistem.
