"Dva tisoč evrov ni veliko. Je pa začetek"

Zlasti v obdobju po projektu Evropska prestolnica kulture in mariborskih vstajah, ko sta bila naboj in pripravljenost za angažma ljudi na visoki ravni, se je v mestu oblikovalo še več skupin, društev, ki so bila na različnih področjih aktivna, da se nekaj spremeni, naredi drugače, da mesto oživi. Toda že kmalu se je pokazalo, da pri takratnem županu Andreju Fištravcu, četudi je veljal za tako imenovanega vstajniškega župana, ni bilo veliko pripravljenosti za kakšne bistvene spremembe in da ne bo kaj posebej vključeval občanov pri odločanju o zadevah mesta. Poskusno je bil sicer izveden participativni proračun v mestni četrti Radvanje, a je zadeva nato zamrla.
Kako je in kako bo pod novo mestno oblastjo? ​Mariborska podžupanja Helena Kujundžić Lukaček, ki skrbi za področja lokalnih skupnosti, zdravstva, šolstva in predšolske vzgoje ter medgeneracijskega sodelovanja, pravi, da se v vodstvu občine trudijo biti v največji možni meri v stiku s predstavniki mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Na ta način tudi preverjajo, katere so aktualne zadeve na terenu in kaj se da ukreniti. Z veliko komunikacije, sodelovanja se tudi kakšne morebitne napetosti zgladijo, pravi. Jasno je namreč, da je potreb, želja v posameznih mestnih predelih več, kot je na voljo razpoložljivega denarja. "Želimo, da bi predstavniki mestnih četrti in krajevnih skupnosti spoznali, da nismo na različnih bregovih, da si želimo sodelovanja, a hkrati tudi takšne porabe, iz katere bodo dobili karseda največ."