Žuželke na krožnikih? Da, v Pomurju!

Kdaj ste nazadnje pojedli kakšno žuželko? Na to vprašanje verjetno večina ljudi odgovori: "Nikoli namenoma, morda nehote med spanjem ali na kolesu … no, in v otroštvu - pri tabornikih, ko smo lovili in cvrli kobilice." Nekateri so kdaj izzvali same sebe in pokusili "azijske insektne specialitete" na potovanjih po vzhodu ali žive mravlje na tečajih preživetja v divjini. Zagotovo pa žuželke niso del običajne prehrane, vsaj v naših koncih ne.

Pa vendar se praktično polovica sveta (pretežno v Aziji in Afriki) tradicionalno prehranjuje z žuželkami, užitnih je več kot 2000 vrst. Žuželke vsebujejo visok delež zdravih beljakovin, esencialnih maščobnih kislin (omega-3) ln koristnih mineralov, kot so cink, mangan, selen, kalcij, magnezij, ter tudi vitaminov (A, B, D, E in K). Da so žuželke lahko trajnostni vir zdrave prehrane za naraščajoče prebivalstvo našega planeta, je že večkrat dokazano, ne nazadnje EU spreminja regulative v tej smeri. Sedanji intenzivni način prireje mesa je namreč breme za okolje in planet, velikokrat pa tudi za zdravje. So insekti na krožnikih lahko rešitev?

Preboj v Pomurju

Chef Bine Volčič je o tem prepričan. Že več kot 15 let raziskuje, kako bi evropskemu jedcu približal žuželke in iz njih pripravljena živila. V okviru projekta Insektni proteini v Pomurju, s podporo Obrtno-podjetniške zbornice Maribor pod okriljem Smarties4SMEs (sofinancirane iz skladov EU), se je posvetil razvoju receptur za dva različna prigrizka, ki prepričata še tako zahtevnega pokuševalca. Kajti jasno je, da v človeški psihologiji samo znanstveni argumenti ne vzdržijo. Volčič verjame, da mora ljudi prepričati predvsem njihov okus oziroma okuševalno čutilo, "ki je zmes vizualnih in senzornih elementov; po domače - hrana mora izgledati, vonjati in se okušati užitno. Če pa ob tem še vzbuja slast, si bodo naši možgani premislili - namesto prirojenega in še privzgojenega gnusa si bodo zaželeli dobrot, ki so obenem koristne za zdravje," je prepričan. Nedavno je tako na enem od dogodkov ponudil čips in piškote iz moke mokarjev. Zanimivo, v piškotih nadomestijo mandlje. Dodamo še, da so za povrh žuželke pridelane na naravi veliko bolj prijazen način od klasične masovne reje živali za človeško prehrano.

In kakšni so odzivi na novost v mesojedem delu Slovenije, kjer kraljujejo koline? "Z Binetom sva predstavila najino pilotsko javnomnenjsko raziskavo udeležencem konference 'Zdravje v naših rokah: Kmetijstvo in življenje v varovanih krajinskih območjih' v sklopu NextGen EU, ki se je odvijala 27. januarja v Murski Soboti. Začetni začudeni odzivi so se pri degustaciji dveh prigrizkov, ki so vsebovali moko iz ličink hroščka mokarja (sladek masleni piškotek in hrustljavi čips), spremenili v pozitivno presenečenje, velika večina anketnih odgovorov potrjuje pripravljenost sodelujočih na ponovno pokušanje tovrstnih živil in celo na morebitno vključitev v vsakdanjo prehrano. Ker nam v tem trenutku cenovno dostopnega mesa (še) ne primanjkuje, se nam ni treba zares ozirati po alternativah. A v perspektivi 30-50 let v prihodnost pa scenarij 'žužkojedstva' pri nas ni tako nemogoč. Vsekakor prehranska znanost podpira tovrstna živila, ki vsebujejo zdravju koristne beljakovine, nenasičene maščobe, vitamine in minerale. Naša odločitev pa je, kdaj se bomo poslovili od predsodkov ter sprejeli novosti na svoj krožnik," odgovori Katarina Volčič.

V tej smeri se giblje hipoteza, ki jo zakonca Volčič preverjata z raziskavo javnega mnenja med prebivalci Krajinskega parka Goričko in med ekološkimi kmeti v Pomurju. Ozaveščanje o perspektivah "novih živil", kamor spadajo tudi žuželke in jih EU zakonsko podpira od leta 2018, ter nagovarjanje ukoreninjenih predsodkov pri slovenskih potrošnikih in potencialnih pridelovalcih pri nas sta bistvo tega projekta. In ker je zraven chef Bine Volčič, se tudi zagotovo okusno jé! Za zdaj so odzivi med domačini dobri, poročata zakonca.

Drug za drugega

Volčičeva že skoraj tri leta ustvarjata na Goričkem - vodita kulinarični turizem na podeželju, kjer vpeljujeta inovativne pristope v industriji gostoljubja, ki to ni. Industrija namreč, saj je vsak gost deležen pozornosti. Gre za celostno doživljanje Vikend oddiha s prepletom vrhunske kulinarike, lokalnih vin, jutranje joge in sproščenega raziskovanja bližnje okolice. Drugi koncept je druženje s chefom v okviru ljubiteljske kuharske delavnice za pripravo štirihodnega sezonskega menija za večje omizje (Dogodek 4x4). Daleč največ njunih gostov prihaja iz Slovenije, saj "verjameta, da smo tukaj drug za drugega in ustvarjamo skupnost, tako v povezovanju z lokalnimi dobavitelji kot s srčnimi gosti, ki delijo naš jezik in kulturo".