Zagorela koža ni znak zdravja, je zaščitni odziv na sevanje: Pravočasno odkrit melanom je skoraj 100-odstotno ozdravljiv

Slovenci smo narod športnikov, a šport poleg dobrobiti telesu prinaša tudi zdravstvena tveganja. Najbolj se zavedamo možnosti poškodb mišic, kosti, tetiv in sklepov, tudi pretreniranost in izgorelost sta temi, ki se že pojavljata v javnosti, manj pa se ve in govori o nekaterih drugih zdravstvenih težavah, ki so lahko tudi posledica športa. Med njimi je denimo melanom, najnevarnejša oblika kožnega raka, ki se razvije iz pigmentnih celic oziroma melanocitov. Čeprav med vsemi vrstami kožnega raka zavzema le majhen delež, povzroči več kot 90 odstotkov smrti zaradi njih, ker hitro zaseva. Dobra novica pa je, da je pravočasno odkrit melanom skoraj 100-odstotno ozdravljiv.

Incidenca melanoma po vsem svetu vse bolj narašča. Vzrok za raka kože je sicer kombinacija več dejavnikov, med njimi sta dolgotrajna izpostavljenost škodljivim UV-žarkom in tudi genetika. Nacionalno društvo bolnikov z melanomom je v želji, da bi v Sloveniji zmanjšali incidenco tega nevarnega raka, v sodelovanju s Fakulteto za vede o zdravju Univerze na Primorskem (FVZ UP) organiziralo okroglo mizo za ozaveščanje strokovne in laične javnosti. Pred škodljivimi sončnimi žarki je namreč najbolj pomembno zaščititi predvsem otroke in mladostnike, ker se nevarnosti ne zavedajo dovolj in ker bi lahko zboleli kasneje v življenju. Ker pa je v otroških in mladostniških letih izjemno pomembno tudi gibanje, predvsem na prostem, so na okroglo mizo povabili številne športne organizacije, klube, športnike, trenerje, športne delavce, zdravnike, znanstvenike in izobraževalne ustanove. Razpravljali so o možnosti sistematične zaščite otrok in mladostnikov, ki se organizirano ukvarjajo s športom, pred melanomom.

Tepe nas "kultura rjave kože"

Dermatologinja Katarina Šmuc Berger iz SB Izola, ki se že 25 let ukvarja s to tematiko, je nazorno predstavila nekaj konkretnih podatkov in številk. Po njenih besedah je kožni rak pravzaprav skupina bolezni, v kateri petino primerov zavzema melanom, torej najbolj usodna vrsta, medtem ko jih je štiri petine nemelanomskih. Te vrste so sicer manj neposredno nevarne, a še vedno povzročajo neprijetnosti, ker zahtevajo pogoste obiske pri zdravniku, ti pa imajo tudi finančne posledice. "Če melanom odkrijemo dovolj zgodaj, je ozdravljiv, zato bi morali spremembe na koži opazovati in jih tudi pokazati osebnemu zdravniku," je opomnila dermatologinja Katarina Šmuc Berger.

Slovenci smo zaradi svetlejše polti bolj izpostavljeni in tudi pogosteje zbolimo, smo nad evropskim povprečjem, leta 2025 pa je v Sloveniji zaradi melanoma umrlo 125 ljudi.

Tepe nas tudi "kultura rjave kože", kot se je izrazila strokovnjakinja, kajti 95 odstotkov melanoma je posledica vpliva UV-žarkov na kožo. Pordela oziroma porjavela koža zaradi sonca je pravzaprav poškodovana koža, najhujše posledice pa puščajo sončne opekline, občasno intenzivno izpostavljanje soncu, tako imenovano "praženje" na plaži, in obiski solarija, ki glede na raziskave kar za 20-krat poveča tveganje za razvoj melanoma. "Večjo možnost za razvoj bolezni imajo tudi ljudje z oslabljenim imunskim sistemom, na primer po transplantaciji organov ali starejši. Poleg tega se poškodbe kože skozi leta seštevajo, to pomeni, da ceno za neprevidnost v mladosti plačujemo kasneje v življenju," je poudarila Katarina Šmuc Berger.

Nanizala je še nekaj dejstev o izpostavljenosti soncu, ki se jih ljudje po njenem mnenju premalo zavedajo: "Pozabljamo, da sonce prodre tudi skozi oblake, da je količina žarkov, ki dosežejo kožo, odvisna od časa v dnevu - zaradi vpadnega kota - in od debeline ozonske plasti ter nadmorske višine - in tudi, da se žarki odbijajo od okolice in smo torej bolj izpostavljeni na vodi ali snegu." Niti v senci nismo vedno enako varni, največ zaščite zagotavlja globoka senca za trdno pregrado, na primer za stavbo.

Žarki prodrejo tudi skozi oblake

Strokovnjakinja zato svetuje predvsem preventivno obnašanje, da nas sončni žarki ne opečejo. Pametno je dnevno spremljati UV-indeks, ki je najvišji sredi dneva, v gorah pa je običajno višji kot v dolini. Pri tem obstaja več vrst zaščite pred žarki, opozarja dermatologinja: "Najpomembnejše je, da se na soncu zadržujemo ob urah, ko je UV-indeks nižji, to je zjutraj in popoldne. Zaščitimo se tudi s primernimi oblačili, z dolgimi rokavi in hlačnicami, se pokrijemo s kapo ali klobukom, oči zavarujemo s sončnimi očali. Kremo oziroma zaščitni pripravek za kožo uporabimo le za tiste dele, ki jih ne moremo pokriti," je naštela govornica. Priporočljiva količina kreme je po njenem mnenju 30 ml za celo telo, to je po 5 ml za vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo in vrat. Namazati se moramo pred sončenjem, ne šele tedaj, ko nas že opeče, in nanos ponoviti vsaki dve uri.

Tudi ljudje, ki se zavedajo nevarnosti sonca, včasih delajo napake, pravi Katarina Šmuc Berger: "Na oblačen dan pozabijo na zaščito, prav tako pri delu na vrtu, na sprehodih, kolesarjenju. Pozabijo, da so sončni žarki lahko močni tudi spomladi in jeseni. Kadar se mažejo s kremo, pozabijo na uhlje, vrat, nart. Poudariti je treba tudi, da kreme niso namenjene večji porjavelosti, ampak varujejo kožo pred opeklinami." In še nekaj je dermatologinja položila na srce vsem prisotnim: "Zagorela koža ni znak zdravja, je zaščitni odziv kože na sevanje."

Prioriteta je vrhunski dosežek, ne skrb za zdravje

Otroci in mladostniki, ki se ukvarjajo s športom na prostem, so precej izpostavljeni UV-žarkom, zato so sodelujoči na okrogli mizi iskali odgovore na vprašanja, kakšne so prakse in sistemske možnosti za njihovo zaščito. Prof. dr. Jernej Pikalo je kot nekdanji minister za izobraževanje, znanost in šport ter rekreativni športnik menil, da bi v preventivne preglede kategoriziranih športnikov lahko uvrstili tudi preglede kože. Prav tako bi bilo smiselno v usposabljanje strokovnih delavcev v športu za trenerske licence uvesti praktična navodila za varovanje pred sončnim sevanjem, ki bi jih trenerji in drugi strokovni delavci posredovali varovancem.

Nekdanji vrhunski športniki, ki danes delujejo kot trenerji, so se strinjali, da v njihovih mladih letih nihče ni posvečal pozornosti zaščiti kože pred soncem in da je ta tema še danes bolj ali manj prepuščena ozaveščenosti posameznega trenerja ali organizacijski kulturi kluba. Atletinja Marina Tomić se je spomnila, da jih je trener pred sončno pripeko pošiljal v senco ne zaradi zaščite kože, temveč ker na soncu pade mišični tonus, dehidracija pa poslabša rezultat. "Prioriteta v športu je vrhunski dosežek, ne skrb za zdravje," je bila odkrita sogovornica. Po njenem mnenju pri navajanju otrok na zaščito pred sevanjem še vedno največje delo opravijo starši, ker "pri panožnih zvezah ta tema še ni prišla na plan".

"Ko tole poslušam, brskam globoko po spominu, pa se ne morem domisliti, da bi nas kdo kdaj opozoril na zaščito pred soncem, tudi v drugih reprezentancah se s tem niso ukvarjali. Še fino se nam je zdelo, če smo bili rjavi, tako da sem zdaj malo zaskrbljen," pa je dejal smučar Rok Perko.

Mogoča varovalka so termini treningov

In kako je danes? Tudi veslač Marko Bolha je izpostavil vlogo staršev, obenem pa pojasnil, da pri njih mladi zmeraj veslajo oblečeni v dolga oblačila, nosijo kape in očala. "Na tekmovanjih postavimo šotorčke, da se umaknejo v senco, ali jih pošljemo v gozdiček, če je na voljo," je opisal enega od mogočih načinov zaščite.

Kolesar Jakob Teržan je na okrogli mizi slišal nekaj, česar ni vedel: "Mislil sem, da si rahlo porjavel že zaščiten, šele zdaj vem, da to ne drži." O treningu mlajših selekcij je dejal, da je glavna preventiva čas treninga: "Najmlajši imajo po eno uro treninga v večernih urah, pri starejših so daljši treningi, med šolskim letom tri ure popoldne po 16. uri, med počitnicami pa zjutraj." Za vse člane kluba organizirajo preventivne zdravniške preglede, a ne ve, ali so pozorni na kožnega raka. "In nihče ne poudarja, da se s kremo mažemo zaradi zaščite pred rakom," je še dejal Teržan.

Plavalec Aleksandar Samardžija je prav tako povedal, da so treningi organizirani zgodaj zjutraj in pozno popoldan, da plavalci čez dan niso izpostavljeni soncu. "Večino sezone sicer preživijo v zaprtih bazenih, problem pa so tekmovanja v bazenih na prostem, ko so plavalci od jutra do večera zunaj. Za senco postavimo šotore," je dejal Samardžija. Dodal je še, da pri Plavalni zvezi nimajo določenih ukrepov za zaščito pred soncem, tudi evropska plavalna zveza ne daje nikakršnih navodil ali nasvetov. "Zato mislim, da je še veliko prostora za izboljšave. Imamo dober sistem usposabljanj strokovnih delavcev, teh je več kot 1500 in vsak lahko deli znanje naprej," je menil Samardžija.

"Olimpijski komite Slovenije je že večkrat poskušal uvesti strokovno podporo vrhunskemu športu, a mnogo teh poskusov se je izjalovilo, ker ljudje niso prepoznali dolgoročne vrednosti. Zato je OKS lani ustanovil Nacionalni olimpijski inštitut (NOI), ki ima tri vrste nalog: spremljanje vrhunskih športnikov z monitoringom, medicinsko podporo, vključno z rehabilitacijami, ter izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev," je povedal Boštjan Božič, vodja NOI. Po njegovih besedah so del usposabljanja za trenersko licenco tudi medicinska znanja, tako da bi strokovni delavci lahko prenesli znanje kategoriziranim športnikom. Več težav vidi pri ozaveščanju rekreativcev, za katere skrbi program Šport za vse.

Pobude iz vrst bolnikov

Mag. Janez Sirše iz Nacionalnega društva bolnikov z melanomom je pozval k širjenju zavedanja o nevarnosti UV-sevanja in usklajenemu delovanju vseh, ki so odgovorni za zdravje otrok in mladostnikov. V društvu predlagajo, da se na nacionalni ravni oblikujejo smernice za zaščito pred UV-žarki v športu in uvede izobraževanje trenerjev o tej temi. Termini vadbe naj se prestavijo v ure z manjšo osončenostjo, zaščita z mazanjem naj postane stalna praksa, prav tako pregledi za športnike. Zaščito pred sončnim sevanjem bi bilo po njihovem mnenju treba uvesti v učne načrte, v kampanji ozaveščanja pa naj sodelujejo ambasadorji slovenskega športa. "Ne gre le za projekt, ampak za spremembo celotne kulture ravnanja," je poudaril Janez Sirše.

A kako ozaveščati mlade, ki jim najbrž ni veliko mar za nevarnost, zaradi katere bodo morda zboleli šele čez mnogo let, se je vprašala kirurška onkologinja Barbara Perić z Onkološkega inštituta Ljubljana​. Prizadevanja za ozaveščanje javnosti po njenih besedah ne dosegajo širše javnosti, čeprav na inštitutu sodelujejo z zdravniki več strok in izvajajo preventivo pri otrocih in tudi odraslih. "Če želimo nagovoriti mlade športnike, jih ne smemo strašiti pred kožnim rakom, ker ta zanje zdaj ni aktualen. Potrebovali bi nasvet športnega psihologa, kako komunicirati z mladostniki, da si bodo slišano vzeli k srcu," je poudarila onkologinja in dodala, da lahko traja desetletja, preden bo ozaveščanje pokazalo pozitivne rezultate. Jakob Teržan je kljub temu menil, da lahko trenerji največ naredijo z zgledom: "Da bomo trenerji lahko zgled, pa moramo imeti prave informacije."