(REPORTAŽA) Starša Prevc, začetek vsega: Takšnih na svetu ni!

Spoznala sta se v hribih in takrat Božidar Prevc iz Dražgoš še ni vedel, da Julijana izhaja z domačije, ki nosi hišno ime Pri Orlih. Precej obetaven začetek za letalsko družino, ki piše svetovno športno zgodovino. A filozofiranje o uspehih je zakoncema Prevc odveč. Delati je treba in vztrajati ter si v stiski pomagati

Da niso čisto nič posebnega, jim ne verjamemo več. Morda takrat, ko sedejo skupaj h kosilu, res ne, a omizje Prevčevih je vendarle veličastno: kar štirje otroci so stali na stopničkah v svetovnem pokalu, kar tri svetovne rekorde imajo, tri svetovne prvake, dve olimpijski medalji in prvič v zgodovini sta brat in sestra osvojila zlato na istem svetovnem prvenstvu.

Vse vedno znova zanima, kako ustvariš takšne šampione. Kakšen je skrivni starševski recept. In pri zakoncih Prevc bi človek lahko otipal željo, da jima na to vprašanje ne bi bilo več treba odgovarjati. Zanju je samoumevno in jasno: trdo delo, doslednost, zaupanje. To, da so ohranili lepe odnose in medsebojno razumevanje, je še kako pomembno, a danes ne tako zelo samoumevno. Pripomore pa k jasnim mislim in čisti glavi, brez česar uspeha v vrhunskem športu ne more biti.

"Šport da človeku disciplino, vztrajnost, občutek za red, voljo, delavnost ... In vse to je bilo za nas otroke nekaj naravnega že od doma. Starša sta dobesedno vse to živela. In živita. Brez dela in truda uspeha ni, to nam je bilo jasno," nam je zaupal Cene Prevc. Tisti najbolj gobčni Prevc, kot se sam opiše. Da je treba delati, je skoraj družinska prva zapoved. "Poslanstvo očeta in mame je bilo, da celostno vzgojita otroke; da nam ne bi bilo težko na tem svetu, da se bomo v tem svetu dobro znašli, da bomo pošteni ljudje, dobri do soljudi, do okolja, v katerem živimo."

Brez odvečnih besed

In če so takšni standardi postavljeni že doma, otrokom Prevc v športu ni bilo nič tuje. Tudi v športu so bili zahtevni do sebe, pravi Cene. "Biti vsak dan boljši kot prejšnji dan, po tem smo se ravnali." Ne, teh besed starša nista nikoli izustila naglas, tega jim nista zapovedovala. To so otroci preprosto čutili, ponotranjili brez odvečnih razglasov. "Takih besed niti nismo potrebovali, zahtevnost do sebe, biti boljši, napredovati, je v nas."

V tistem, v čemer so bili dobri, sta jih Julijana in Božidar Prevc podprla. Ko so imeli kakšno krizo, kakšen napad "izmišljevanja", sta jih spodbujala, naj vztrajajo. Tudi pri šoli sta ravnala enako. "Če si bil pri nečem sposoben, sta te posebej spodbujala, nikoli pa nista pritiskala na nas glede učnega uspeha."

Kljub šolskim in športnim obveznostim otrokom z domačimi opravili nista prizanašala. Drva se ne bodo sama zložila, tla pa ne sama počistila. Vsak od otrok je imel svoje tedenske zadolžitve.

Kazni za neopravljeno delo? Jih ni bilo. Najbrž ni bilo potrebe. Že očetova prisotnost je pri dogovorih zalegla bolj kot dvakratno mamino opozarjanje. Za Božidarja, ki je načelen in dosleden, so dogovori nekaj, kar je treba spoštovati - tu ni milosti, tako v poslu kot doma.

Poslovnež in skakalni sodnik je v mladosti treniral smučarski tek in za veselje skakal na domači skakalnici, bil je tudi vaški muzikant, pa cerkveni pevec; je tisti, ki v javnosti govori neprimerno pogosteje kot žena. A na začetku, ko je blestel "samo" Peter, je usmerjal novinarje, željnih podrobnosti o Prevčevih, kar k ženi. Pa je Julijana hitro uvidela, da tako ne bo šlo. Dom naj bo urejeno zatočišče, kjer se vedno najde kaj na štedilniku. In za to je treba imeti čas in mir, zato se zgodovinarka, zaposlena kot knjižničarka na eni izmed kranjskih srednjih šol, medijem ni pustila razgrabiti.

Ljubezen do knjig

Ravno dostop do knjig je ena od prednosti, ki jo je Cene izpostavil pri mamini službi. Ker je lahko hitro prišel do zadnje knjige o Harryju Potterju, ki jih je požiral. So bile zaradi mamine profesije debate v družini kaj posebnega? Ne. Kdaj Prevci največ govorite, debatirate? Ob kosilu? "Nikoli!" kot iz topa ustreli Cene.

Je pa Julijana Prevc z ljubeznijo do knjig očitno okužila potomce, saj smo s knjigo videvali že Petra, rada bereta tudi Domen in Nika, ki je tudi študentka bibliotekarstva. V zadnjem času najraje bere zgodovinske romane, branje pa jo drži stran od zaslonov in ji zagotavlja bolj mirno glavo ter lažji zdrs v spanec.

Šola je pri Prevčevih še kako pomembna, a če je Julijana že dala kakšen nasvet staršem, je bil to tisti, da otrok nikoli ne kaznujte z odtegnitvijo treningov, če jim gre v šoli slabše. Tega veselja otrokom ne smemo vzeti, je dejala za Gorenjski glas.

O svojih otrocih ne razmišlja kot o svetovnih prvakih in zanje si najprej želi, da so srečni na osebni ravni. "Mame smo bolj vesele, če otroci najdejo sorodno dušo, s katero si potem delijo življenje. Če ima otrok urejeno osebno življenje, lažje pridejo uspehi," je lani povedala za STA.

Glavno nalogo sem opravila

To, da njegova žena sebe nima na prvem mestu, je bilo po mnenju Božidarja ključno pri vzgoji otrok. Tako imenovani čas zase se zdi Julijani novodobna floskula. "Ko imaš enkrat otroke, so prvi otroci. Saj bo še čas za to, ko bova nekoč spet sama, če bo življenje tako naneslo," je dejala v nekem pogovoru.

Morda bo zdaj, ko je tudi najmlajša hči že malce večja, večkrat prišla na tekme. Včasih jih je spremljala po radiu in televiziji, saj je bilo treba živeti še tisto običajno življenje in ne zanemariti obveznosti najmlajšega otroka, ki igra trobento in pleše balet. Ravno te dni smo jo ob Nikini zmagi v Ljubnem videli, ko je ob njenem doskoku razigrano poskočila, in ji prebrali z ustnic: "Bravo, Nika!"

Čeprav je vsak nov športni uspeh otrok posebna zgodba, iz tega ne delajo pompa ne velikih slavij. Ni treba, da mama sili v ospredje, je že dala vedeti Julijana, in da je glavno nalogo že opravila.

Objemi za uteho

Če Prevčeva že sprašujemo o vzgojnih prijemih, je treba slišati morda tudi kaj grenkega. V enem od zadnjih pogovorov je ata Prevc, kot mu nekateri pravijo, okrcal starše. Izpostavil je starševski egoizem, češ da starši sebe preveč postavljajo v ospredje in nimajo časa otrok voziti na trening. Kateri od njih tudi z olajšanjem ugotovi, da otroku neki šport ne leži. Po drugi strani pa so starši, ki preko otroka uresničujejo lastne sanje, je bil kritičen.

V primerjavi z javnostjo je Božidar preobrazbo svojih otrok v svetovne prvake spremljal od blizu, zato se mu vse to, kar je za nas fenomen, zdi nekaj povsem naravnega. Ni pa rekel, da je lahko. Kot starš doživlja težke trenutke otrok še z večjo intenzivnostjo. In ravno takrat, ko gre vse navzdol, je podpora staršev najpomembnejša, meni Božidar. V takih kritičnih situacijah otrok potrebuje nekoga domačega, nekoga, da ga objame, da se ob njem zjoka …

Recept za uspehe družine Prevc ni zmagovalna miselnost, temveč doslednost za vse naloge, ki jih morajo za dobro pripravljenost opraviti, razmišlja oče vrhunskih skakalcev. In največ doslednosti opaža pri hčerki. V Niki vidi neverjetno neizprosnost pri piljenju podrobnosti, želi si perfekcije. Tudi Peter je že povedal, da je Nika najbolj tekmovalna med sorojenci. To bo še zanimivo, si manemo roke navijači in nedeljski kavč komentatorji (v dobrem smislu).

Močni v glavi

Da ni povsem lahko biti Prevc, je že priznala Julijana: "Vsak misli, da če se piše Prevc, mora biti dober. Če kdorkoli drug malce bolj zaniha v formi, nihče nič ne reče." Še posebej je ta pritisk pričakovanja zaznala pri Cenetu. Morda pa tudi oče športnih junakov ni povsem "nedolžen". Pred letom dni je v pogovoru ob misijonu v župniji Rakovnik zbranim možem in fantom povedal: "Mi nismo tukaj slučajno. Vsak je na svetu z namenom. A če mislite, da ste zato, ker ste si ustvarili družino in imate zanesljivo službo, vzor drugim, vam povem, da ni tako. V življenju je treba narediti nekaj posebnega."

Kot je pred leti dejal njihov sokrajan, gre za "močne fante v glavi". Takrat še ni vedel, da je enako močno tudi dekle.