Uroš Gramc
Le še deset dni je do 25. zimskih olimpijskih iger, na katere bo v šestih panogah odpotovalo 37 slovenskih športnikov (in 69 njihovih spremljevalcev ter devet vodstvenih članov OKS). Nekateri še niso z mislimi povsem v Cortini in Milanu oziroma na svojih prizoriščih, raztresenih po vsej severni Italiji, saj jih ta konec tedna čakajo še generalke v svetovnem pokalu. Skakalci in skakalke bodo nastopili v Willingenu, deskarji doma na Rogli … Biatlonec Toni Vidmar pa je na predstavitvi v ljubljanski Kristalni palači povedal, da ima kovčke že pripravljene, saj se že odpravlja proti Anterselvi na zadnje višinske priprave.
Sproščena biatlonska klapa
"Vse je že spakirano," je dejal Vidmar in dodal, da je zaradi olimpijskega prizorišča visoko v Dolomitih ogromno časa preživel proč od najdražjih. V nasprotju s številnimi prejšnjimi igrami, ko so na veliko gradili športno infrastrukturo, so tokrat prizorišča tradicionalna. "Mislim, da se na tem vsi počutimo domače, vsem je dobro znano. Vedno je bilo posebno in prizori so idilični, ker je umeščeno v hribe. Mislim, da bo lepo. Pridite v čim večjem številu, mi pa obljubimo, da bomo dali vse od sebe," je čez mejo povabil Jakov Fak, ki potuje na že pete igre.
Si pa dobitnik kolajne za Hrvaško v Vancouvru in za Slovenijo v Pjongčangu ni želel takšnega predolimpijskega obdobja z operacijo kolena. V Anterselvo potuje z velikim mankom treninga in brez tekmovalnega preizkusa. "Kljub vsem zapletom se veselim tekem. Vesel in ponosen sem, da še lahko tekmujem na takšni ravni. Komaj čakam, da se bo začelo,“ je dejal 38-letnik. Biatlonska reprezentanca je z devetimi tekmovalci najštevilnejša in deluje kot prava klapa, da se lahko pošalijo na račun drug drugega. Kdo je najbolj zakompliciran in kdo najbolj "skuliran", je zanimalo povezovalko dogodka Anjo Hlača Ferjančič. "Mogoče bodo punce zamerile, ampak Polona (Klemenčič) in Lena (Repinc) sta najbolj zakomplicirani. Vsaj kar se hrane tiče," je ustrelil Lovro Planko. "Najbolj skuliran pa sem jaz. Ali pa Dovi (Miha Dovžan), on nič ne komplicira. Samo da je tiramisu, pa je vse v redu," je v smehu dodal.
Zgodba Kotnikove kot pravljica
Puncama ni bilo nerodno. "Ima kar prav," je bila odkrita Lena Repinc. Dodala je še eno na svoj račun. "Mene so prisilili, da sem začela trenirati biatlon. Kot otrok sem bila zvesta svojemu imenu, samo risanke in sladkarije. Potem pa jim je bilo mogoče žal, ker so me morali voziti na treninge," je nasmejala novinarsko srenjo, skrito za nadležnimi medicinskimi maskami. Da je doživela "deja vu" na Peking, nam je priznala deskarka Gloria Kotnik, in dodala, da smo se športnikom zasmilili. Hvala za te besede, ampak naj bo tako, če je v igri njihovo zdravje.
Si je pa takrat na Kitajskem Velenjčanka s kolajno uresničila otroške sanje. "Svojo olimpijsko zgodbo bi označila kot pravljico, res se je lepo sestavilo. Nekaj najlepšega, kar lahko doživiš v karieri. Kot deklica sem igre spremljala po televiziji." Tudi njen deskarski kolega Tim Mastnak pozna ta občutek, a želi v Livignu - pri iskanju idealne tekme - izpiliti še eno malenkost. "V Pekingu sem v finalu izgubil proti Benjaminu Karlu in zato bi bilo smiselno, da bi si za idealnega tekmeca izbral prav njega." Na kakšni progi bi to bilo, še ne ve. "Ne poznamo je, še danes ni stoodstotno pripravljena, kar je malo po italijansko," se je zarežal.
Zlato ali zmaga v Kitzbühelu, ni fer vprašanje
Novo progo bodo v Cortini d'Ampezzo imele tudi slalomistke. "Boljše progo poznajo smukačice, verjamem, da je je Ilka (Štuhec) vesela. Lepo je, da bomo v centru dogajanja, ampak vse smo osredotočene na nastop in upam, da bomo to pokazale," si je zaželela Ana Bucik Jogan. Slovenska ženska reprezentanca v alpskem smučanju bo imela po zaslugi Lile Lapanja podporo tudi iz ZDA: "Ne bi želela drugače, kot da mi je uspelo za Slovenijo. Prijatelji pridejo navijat zame čez lužo," je dejala hči slovenskega izseljenca, ki je prejšnjo sezono kot prvo izpeljala pod slovensko zastavo.
"Prijatelji pridejo navijat zame čez lužo"
Olimpijska prizorišča so letos izjemno razdrobljena, alpski smučarji bodo v 300 kilometrov oddaljenem Bormiu. A misli so smukaču Mihi Hrobatu uhajale v ikonični Kitzbühel, kjer je ob koncu tedna z uvrstitvijo v deseterico dobil potrditev, da je spet na pravi poti. "Smuk v Bormiu je tudi eden od najtežjih v svetovnem pokalu in se ga zelo veselim," je optimističen Kranjčan, ki je spet naletel na vprašanje brez odgovora. Kaj je več: olimpijsko zlato ali slavje na legendarnem Streifu? "To ni fer vprašanje … Zlata medalja je vseeno majčkeno več," se je le uklonil 30-letni Kranjčan.
Dobra polovica olimpijskih potnikov se je udeležila predstavitve. Zaradi letalskih zamud z Japonskega so manjkale skakalke, ki so dobile prost dan. Niti zlatega slovenskega orla Domna Prevca ni bilo, sta pa v Predazzo, kjer bo kot poseben gost na dveh tekmah navijal tudi Primož Roglič, so razkrili pri OKS, povabila njegova reprezentančna kolega. "Upam, da bodo slovenske zastave vihrale visoko v zraku in da se bomo skupaj veselili," je dejal Anže Lanišek. Timi Zajc upa, da bo padla še kakšna kolajna, na dve ekipni iz Pekinga je že pozabil. "Še naprej treniraš, imaš želje in cilje. Življenje gre naprej," skakalec iz Hramš pri Žalcu ne spi na lovorikah. Morda bodo v lovu na nove pomagale tudi deteljice za srečo, ki bodo od otrok na zdravljenju na inštitutu Soča naše olimpijce pričakale v sobah na prizoriščih.
