Matic Majcen
Ko danes pomislimo na glasbeno-biografski film, nam takoj v glavo šinejo naslovi kot Bohemian Rhapsody, Rocketman in Elvis. Ampak po celi vrsti filmov, ki preko največjih uspešnic podajajo prerez kariere benda ali glasbenika, se zdi, da je zdaj prišel čas za spremembo. Song Sung Blue se tega žanra loti na drugačen način. Čeprav temelji na glasbi ameriškega popevkarja Neila Diamonda, se ta v filmu ne pojavi, temveč v njem Hugh Jackman in Kate Hudson portretirata zakonca, ki sta v Milwaukeeju svoje družinsko življenje uredila okoli preigravanja njegovih pesmi. Song Sung Blue je film izjemnega zanosa, pozitivnih čustev, krasnih igralskih performansov in je od tega tedna na ogled v slovenskih kinih. Ob tej priložnosti sta režiser in glavna igralka spregovorila za Večer.
Upor proti fetišu popularnosti
"Res sem vesel, da ste to omenili," je prvi stavek, ki ga izreče 54-letni režiser Craig Brewer, ko ga vprašam, če je tudi sam šel v snemanje filma z zavestjo ponuditi drugačne vrste glasbeni film. "V srcu namreč res verjamem, da smo v današnji družbi zašli na napačno pot. Ideja uspeha pri glasbenikih danes vse bolj temelji zgolj na popularnosti. Na tem, koliko všečkov in sledilcev uspeš zbrati, koliko poslušanj imaš na Spotifyju in koliko dvoran napolniš. Mislim, da to ni najboljša klima za glasbeno ustvarjanje. Po svetu imate ogromno glasbenikov, ki nastopajo samo v svojih skupnostih in jim je nekaj najboljšega, ko uspejo napolniti lokalni bar v domačem kraju. Takšnim glasbenikom je nekaj najboljšega, ko nekdo kupi njihov izdelek ali ko jih nekdo osebno podpre. V Memphisu, kjer živim, to vidim z lastnimi očmi. Zato sem s filmom Song Sung Blue želel preizkusiti, ali je mogoče vzeti precej obskurno skupino iz Milwaukeeja, ki je delovala pred nekaj desetletji, in o njih narediti epski film o njihovem življenju. Da tudi gledalci začutijo njihovo navdušenje in da jim lahko s tem tudi sam povem, poglejte, saj imate tudi v vašem domačem kraju na ducate takšnih skupin, ki od vas ne zahtevajo ničesar drugega kot vašo ljubezen in vašo podporo. Tako da me je tematika filma pravzaprav prisilila, da sem posnel drugačne vrste biografski film. Takšnega, v kateri je poanta, da še nikoli niste slišali za te glasbenike. Saj vsi vemo, kako gre zgodba Boba Dylana ali Brucea Springsteena. Ampak meni se je to zdela lepa priložnost, da sem izbral dva nihčeta in sem ju poskušal povzdigniti v nekaj več."
V filmu je neverjetna predvsem kemija med Hughom Jackmanom in Kate Hudson. Še bolj neverjeten je podatek, da sta skupaj nastopila prvič v življenju. Kako je Brewer torej vedel, da se bo ravno ta par igralcev obnesel tako dobro?
"Na tem mestu bi vam z veseljem povedal, da sem bil zelo pameten pri izbiri igralcev in da sem že vnaprej predvidel kemijo med njima. Ampak niti približno ni šlo za to. Na začetku snemanja vedno nastopi trenutek, ko gledaš v zaslon in preprosto ne veš, kako bo vse skupaj videti. Pa ni pomembno, za kako sijajna igralca gre in kako krasno sta videti na platnu. Ko se dva igralca gledata in se pogovarjata, mora iti za ljubezen. Ljubezen med njima kot gledalci enostavno morate začutiti. Zato vam niti ne znam povedati, kaj ju tako dobro združuje. Ampak tisto, kar našo zgodbo dela drugačno, je to, da ne gre za zgodbo o mladih ljubimcih. Dva dvajsetletnika se v tej vlogi ne bi znašla. Hugh in Kate pa sta tudi sama v življenju že izkusila marsikaj. Imata svoje otroke, bila sta poročena, ločena. Veliko sta že doživela. Zato sta oba vedela, da jima bomo tudi gledalci verjeli, če bosta pred kamero postala mož in žena. Tudi trenutki v zakulisju so bili takšni. Veliko je bilo skrbi in medsebojne podpore. Zelo sta pomagala drug drugemu. Gre za veliko bolj zrelo dinamiko med igralcema, kot pa če bi šlo za dva mlada, nervozna igralca."
Film je požegnal tudi pravi Neil Diamond
Kate Hudson je za svojo vlogo v filmu Song Sung Blue prejela nominacijo za zlati globus, njeno tretjo v karieri. Vendar pa, ko gledamo film, je vse skupaj videti kot ena velika zabava, ne pa težaško igralsko delo. Je bilo vzdušje na snemanju res tako dobro, kot je videti na platnu?
"Da, res je bila prava radostna izkušnja," pove 46-letna igralka. "In to tudi takrat, ko smo snemali težje prizore. Ekipa je bila krasna in vse smo snemali na pravih lokacijah. Nobenih umetno zgrajenih prizorišč nismo imeli, nobenih prikolic, kamor bi se lahko zatekel. Vse smo delali skupaj in smo se ves čas zabavali. Zagotovo je šlo za eno najbolj izpolnjujočih izkušenj v moji igralski karieri."
Igralka je pred nekaj tedni na svojem Instagramu objavila nekaj fotografij z obiska pri pravem Neilu Diamondu, čigar glasba tvori okostje filma Song Sung Blue. Ji je legendarni glasbenik povedal kaj takšnega, kar si bo zapomnila za vedno?
"Absolutno! Velika stvar je, ko ti je nekdo, čigar delo obožuješ, hvaležen za to, kar počneš, ker s tem slaviš njegovo delo. Šlo je že skorajda za izventelesno izkušnjo. Za film se je zahvalil tako meni kot Hughu. Povedal mi je, da se na sceni vsake toliko časa pojavi nekdo, ki njegovi glasbi da novo življenje in jo predstavi novim ljudem. Zato je zelo hvaležen, da je to zanj tokrat naredil naš film. Ko je to rekel, sem postala zelo čustvena. Povedal mi je tudi to, da se počuti dobro, ko vidi, da še kdo izvaja njegovo glasbo zdaj, ko sam postaja starejši in ne nastopa več. Res dober občutek mora biti za glasbenika, ko vidi, da njegova glasba še vedno kroži."
Kate Hudson je lani tudi sama uradno postala glasbenica, saj je izdala svoj prvi album. Ji je ta izkušnja spremenila pogled na nastopanje pred kamero?
"Zagotovo mi je to dalo neko novo znanje. Zdaj v studiu snemam že štiri leta. Zaradi te izkušnje mi je bilo delati pri tem filmu drugače, kot pa sem delala pred sedmimi ali osmimi leti. Vloge sem se lahko lotila z novim znanjem in z več samozavesti. Iskreno rečeno, se ogromno naučim vsakič, ko stopim na oder. Še vedno imam tremo. In mislim, da se to ne bo spremenilo. To pa zato, ker noben nastop ni enak prejšnjemu. To je tudi tisto, kar najbolj obožujem pri petju v živo. Všeč mi je tudi povezava z občinstvom. To je nekaj povsem drugačnega od tega, kar sem počela do sedaj. Ta izkušnja mi je pomagala, da sem začutila, zakaj sta Mike in Claire preprosto morala biti na odru. Saj pri Hughu je podobno. Ni nama treba ravno zvijati rok, da bi naju spravil na oder (smeh). Oba uživava v tem. In mislim, da sama tega ne bi v popolnosti razumela, če se ne bi odpravila na lastno glasbeno pot."
Film Song Sung Blue si je v distribuciji Karantanija Cinemas mogoče ogledati tako v Mariboxu, Cineplexxu, Odiseji kot tudi v številnih mestnih kinih po državi.
