Na žlico: Vrača se rdeče meso in lokalno pridelano. Kaj bomo še jedli letos?

Virov je veliko, od strokovnih člankov poznavalcev prehranjevalnih navad, znanih chefov do spletnih vplivnežev, ki po različnih virtualnih kanalih propagirajo svoje videnje sodobne prehrane. Dve skrajnosti je bilo zaznati ob začetku letošnjega leta. Iz ZDA je prišla novica, da so prehranski strokovnjaki na podlagi večletnih raziskav doslej uveljavljeno prehranjevalno piramido obrnili na glavo, druga skrajnost pa je Kim Kardashian, ki je v nekem pogovoru prostodušno priznala, da obožuje krompir, nadevan s kislo smetano, maslom in kosi šunke. Vmes je seveda še veliko drugega. Morda v vseh teh svetovnih trendih najdemo celo kaj uporabnega.

Zelje in krompir

Za nas v Sloveniji je zagotovo zanimivo, da pomen pridobivata zelje in krompir. Ni skrivnost, da se da s tema živiloma pripraviti veliko jedi. Čeprav, resnici na ljubo, pri mnogih v zvezi z zeljem še vedno velja, da se pozimi je kislo, v drugih letnih časih pa surovo v solati ali se pripravljajo zeljne krpice. Ob belem zelju mnogi pozabljajo na rdeče (razen ob martinovem), ki je prav tako vsestransko uporabno, s svojo intenzivno barvo pa tudi popestri jedi. Že mešana solata iz belega in rdečega zelja je barvna popestritev mize, če se še malo igramo z dodatki in začimbami, pa si običajno solato naredimo veliko bolj zanimivo. Dodamo lahko na primer slane arašide, naribano sveže korenje in jabolko, narezan por ali stebelno zeleno, od začimb dodamo koprc ali drobnjak, tudi peteršilj se bo lepo družil z vsem naštetim. In ne pozabimo na kitajsko zelje, ki je prav tako vsestransko uporabno. Lahko ga dodamo zelenjavnim juham, ga z začimbami in drugo zelenjavo pripravimo kot prilogo, s česnom in kuhanim krompirjem je odlično v solati.

Še bolj kot zelje je razširjen krompir. Po napovedih naj bi letos jedli manj ocvrtega, več pa pečenega z malo maščobe ali kuhanega. Tudi krompir se rad druži s številnimi sestavinami, primeren je za predjedi, priloge, glavne jedi in solate, celo (sladka) krompirjeva torta ni kar tako. S krompirjem se lahko v kuhinji igramo do onemoglosti. Iz začinjenega pireja nabrizgamo kupčke in jih zapečemo v pečici ter tako dobimo vojvodinjin krompir. Francozi imajo radi na tanke lističe narezan krompir, zložen v pekaču kot opeke, malo soljen, vsaka plast prelita z malo smetane (lahko dodamo še malo popra in sesekljanega peteršilja), potem pa pečen v pečici okoli 30 minut, da je zgornja plast hrustljavo zapečena. Odlična priloga ali s skledo pisane solate odlično brezmesno kosilo.

Rdeče meso ni več bavbav

Tisti, ki iz različnih razlogov ne marajo in ne jedo mesa, ne bodo navdušeni nad mnenji poznavalcev prehranskih navad, s katerimi se rdeče meso upravičeno vrača na krožnike. Da ga velja jesti nekoliko več, kot so nekateri propagirali doslej. Karkoli kdo misli o tem, ni potrebe, da bi se prepirali. Kdor ne je mesa, ga ne bo niti v prihodnje, tisti, ki ne morejo brez njega, pa si ga bodo privoščili morda še kak kos več. In še nekaj, ko smo že pri govedini kot najbolj razširjenem rdečem mesu. V kuhinje se vrača goveji loj, ki daje jedem izvrsten okus in sočnost, a je bil dolgo na črni listi maščob.

Da se v pripravo jedi vrača tudi svinjska mast, ni več novost, a velja ponovno omeniti, da ni tako zelo nezdrava, kot so nekateri zatrjevali. Tudi za sladice je uporabna, srbski piškoti vanilice, ki se pripravljajo izključno s svinjsko mastjo, so bili pred nekaj leti na eni od spletnih platform o hrani razglašeni celo za najboljše piškote na svetu. Tudi maslo ni več nezaželeno v kuhinji, mnogi so prepričani, da je veliko bolj zdravo kot umetno narejena margarina. V letu 2026 se poudarja priljubljen francoski način uporabe - maslo segrevamo do zlato rjave barve, da dobi oreškast okus. Pazimo seveda, da ga ne zažgemo, saj potem ne le da ni zdravo, pač pa tudi greni. Ko je maslo ravno prav rjavo in lepo diši, nadaljujemo pripravo jedi ali omake. Popularni postajajo tudi doslej ne tako znani okusi. Eden od njih je tako imenovani fricy, sadno-pikanten okus (iz fruity in spicy - sadno in pikantno), ki ga ponazarja mehiška kombinacija limete, čilijeve soli in manga. Tajci pa kot fricy okus pripravijo solato z rezanci pečene govedine, limeto, čilijem in mangom. Sožitje različnih okusov se obeta tudi pri pijačah, izraža ga spour (sestavljanka iz spicy - pikantno in sour - kislo) in je značilen predvsem za različne koktajle. A pri pijačah velja, da ne pretiravamo z alkoholom. Privoščimo si več brezalkoholnih napitkov in sadnih sokov, energijske pijače si pripravimo iz svežega sadja, zelenjave in začimb, ne pozabimo na kefir, ki nam bo večkratno koristil.

Manj in lokalno

Prehranskih trendov za leto 2026 je preveč, da bi jih opisali na teh dveh straneh. Poleg že naštetega velja omeniti, da strokovnjaki svetujejo, da moramo zaužiti primerno količino beljakovin in vlaknin, kar nam dolgoročno, ob upoštevanju še nekaterih drugih pravil, zagotavlja zdravo prehranjevanje. Prav tako še vedno velja, da je najbolj primerna hrana, ki je pridelana v okolju, v katerem živimo, in je njena pot z njive ali vrta do kuhinje čim krajša. Seveda to ne pomeni, da si ne privoščimo drugih okusov in jedi z vseh koncev sveta, a rdeča nit prehranjevanja naj ostanejo živila, značilna za okolje, v katerem živimo. Stročnice, žita, sadje, zelenjava, oreški, meso, mlečni izdelki - jejmo tisto, kar nam je najbližje.

Še ena navada vse bolj stopa v ospredje: porcije v restavracijah, doma in tudi s hrano, ki jo vzamemo s seboj, postajajo manjše. Razlogov je več, eden od njih je, da ne pretiravamo s količino hrane in tako skrbimo za svoje dobro počutje. Tudi drugi je zelo pomemben: če bomo pripravljali manj hrane, je bomo manj zavrgli in tako posredno, vsak malo, prispevali k ohranjanju zdravega okolja.