Denis Bende Živčec
Noč čarovnic se vse pogosteje prikrade v naš vsakdan precej bolj prefinjeno. V obliki črne čipke na bluzi, temno rdečega šopka, starinskega svečnika, žametne blazine ali večerje, ob kateri bi se dobro počutila tudi družina Addams. Temačna romantika je osvojila modo in notranje oblikovanje, nostalgija pa je celo najbolj strašljivemu prazniku nadela nepričakovano prisrčen obraz. Izkazalo se je, da nam za kanček čarovnije ni treba niti izrezati buče niti se preobleči v čarovnico. Dovolj je, da jeseni dovolimo, naj pokaže tudi svojo skrivnostno plat.
Čarovnica, ki namesto metle nosi čipko
Če bi sodobna čarovnica vstopila v modno uredništvo, verjetno ne bi nosila koničastega klobuka. Izbrala bi dolg plašč, dramatične rokave, čipkast top, težke škornje in kakšen nenavaden prstan, ki je videti, kot bi ga podedovala od ekscentrične pratete. Estetika, ki ji na družbenih omrežjih pravijo witchcore, je letošnjo jesen prešla tudi na modne piste. Vogue med drugim opozarja na romantično-gotske poudarke v kolekcijah oblikovalcev, kot so Valentino, Erdem in Rick Owens. Čarovništvo je tokrat predvsem modna prispodoba za skrivnostnost, samosvojost in veselje do nekoliko bolj dramatičnega videza.
Pri tem ni vse črno. V garderobo se vračajo barva temnega vina, slive, gozdno zelena, ogleno siva in odtenki starega zlata. Materiali so pomembnejši od dobesednih simbolov: mehak žamet, prosojna čipka, svila, usnje, drobne vezenine. Dolgo krilo lahko kombiniramo s povsem preprostim puloverjem, čipkasto bluzo s kavbojkami, temen suknjič pa s starinsko broško. Kdor je pogumnejši, bo dodal ogrinjalo ali izrazito nakitno ogrlico; kdor prisega na zadržanost, bo morda izbral samo lak za nohte v barvi črne češnje.
A bistvo ni v posnemanju. Čarovniška moda nam namiguje, da je lahko privlačno tudi tisto, kar ni popolnoma uglajeno, bleščeče in predvidljivo. Nekaj razmršenih las, težji čevelj ali nepričakovano starinski detajl včasih povedo več kot skrbno usklajen komplet.
Dom, ki ima svoje skrivnosti
Podobna zgodba se dogaja za domačimi vrati. Po letih svetlih sten, skoraj praznih polic in brezhibno nevtralnih prostorov se vrača želja po domovih z značajem. V svetu notranjega oblikovanja se za takšen spoj igrivosti, gotike in nostalgije uporablja tudi izraz whimsigoth. Predstavljajmo si stanovanje s starinskim ogledalom, temnim lesom, bogatimi tkaninami, knjižno polico in svetlobo, ki zvečer mehko obstane na stenah.
Za noč čarovnic takšnemu prostoru ni treba dodajati umetnih nagrobnikov. Veliko več dosežemo, če na komodo postavimo nekaj medeninastih svečnikov, obnje staro knjigo, v vazo gole veje in na naslanjač žametno blazino. Architectural Digest pri letošnjem prazničnem dekoriranju poudarja prav ustvarjanje vzdušja namesto dobesednega uprizarjanja grozljivke. Temno rdeča, vijolična in topla rjava so dovolj praznične, da nam pričarajo oktober, in dovolj elegantne, da z nami ostanejo še dolgo po njem.
Rahlo potemnelo ogledalo, različno oblikovani kozarci, star okvir, čipkast prtiček: vsak od njih lahko postane del skoraj filmskega prizora. Ena skrivnostna polica je pogosto učinkovitejša od sobe, polne umetne pajčevine. Če uporabljamo sveče, poskrbimo za varno razdaljo od suhih vej in zaves; podobno očarljivo vzdušje lahko ustvarijo tudi kakovostne LED-sveče.
Čudovita umetnost venenja
Jesenska narava je najboljša scenografinja temačne romantike. Hortenzije spreminjajo barvo v zelenkasto rjavo, vrtnice dobijo globlje tone, posušene trave šumijo in gole veje rišejo po nebu nenavadne oblike. Zakaj bi vse to skrivali? V cvetličnem okraševanju se uveljavlja tudi bolj temačen, slikovit pristop, ki so mu blizu izraz dark florals, bogati kontrasti in nekoliko divji aranžmaji.
Namesto običajnega šopka lahko v starinsko vazo postavimo nekaj temno rdečih dalij, bordo krizantem in posušenih hortenzij. Dodamo vejo šipka, temne liste ali nekaj okrasnih trav. Celo ena sama zvita veja na jedilni mizi lahko deluje bolj skrivnostno kot deset kupljenih okraskov. Narava nam ponuja paleto, ki je nikoli ne bi našli v škatli z neonsko oranžnimi dekoracijami.
Takšna lepota ima tudi čustveno razsežnost. Jesen nas vsako leto opominja, da vse mine, toda minljivost ni nujno nekaj žalostnega. V napol posušenem cvetu je spomin na poletje, v zlatem listu zadnja toplina sonca. Morda nas prav zato v teh dneh privlačijo nekoliko otožni prizori, megla in predmeti z vidnimi sledmi časa. V času, ko želimo, da bi bilo skoraj vse novo in popolno, je prav prijetno opazovati nekaj, kar je lepo tudi zato, ker ni več na vrhuncu.
Prisrčni duhovi iz preteklosti
Pa vendar noč čarovnic ne postaja samo elegantnejša. Hkrati je vse bolj nostalgična, otročja in celo malce kičasta. Vrača se podoba praznika iz starih ilustracij: nasmejane črne mačke z usločenimi hrbti, papirnate lune, prijazni duhci, oranžne girlande in čarovnice, ki so bolj navihane kot grozeče. Retro okraski, navdihnjeni z ameriškimi podobami iz prve polovice 20. stoletja in poznejšimi desetletji, imajo prav poseben šarm. Videti so, kot bi jih našli v škatli, ki je na podstrešju in jo odpremo samo enkrat na leto.
Zakaj so nam tako ljubi? Ker ne obujajo samo podob preteklosti, temveč občutek preteklosti. Praznik se v njih ne skriva v popolnem dekorju za fotografiranje, ampak v spominu na izrezane papirnate okraske, sladkarije, smešne maske in zgodbe, ob katerih nas je bilo ravno prav strah. Hallmark med letošnjimi prazničnimi motivi izpostavlja tudi prijazne duhce, klasične like in spominsko obarvano okraševanje. Včasih je očarljivo prav tisto, kar je nekoliko nerodno, pretirano ali staromodno.
Nekaj papirnatih silhuet na oknu, keramičen duhec na polici, stara ilustracija v okvirju ali prt z drobnim vzorcem zadostujejo. Tako nastane dekor, ki se ne jemlje preveč resno in je prav zato prijazen. V primerjavi z bliskajočimi se pošastmi, ki se jih kmalu naveličamo, nas takšni drobni predmeti lahko spremljajo vrsto jeseni.
Večerja, vredna starega dvorca
Ko smo se že tako lepo oblekli in stanovanje napolnili s skrivnostnim sijem, zakaj ne bi povabili še prijateljev? Sodobna noč čarovnic ponuja imeniten izgovor za večerjo, ki je nekoliko bolj domišljijska od običajne. Zadošča miza, ki bi se lepo podala v stari dvorec: lanen prt v temni barvi, neujemajoči se kozarci, težji krožniki, svečniki različnih višin in šopek jesenskega cvetja.
Na jedilnik lahko postavimo kremno juho iz pečene zelenjave, gobe, kostanj, jedi z rožmarinom, pečena jabolka in sladico s temno čokolado. Granatna jabolka in črno grozdje ustvarijo razkošno barvno kuliso, dišave cimeta, klinčkov in pomarančne lupine pa prostor napolnijo z domačnostjo. Ni treba, da se karkoli zares straši: dovolj je občutek, da smo za nekaj ur prestopili prag neke druge zgodbe.
Gre za počasno druženje, pripovedovanje zgodb, glasbo v ozadju in svetlobo, ki laskavo omehča obraze. Kdor ima raje mir, pa si lahko enako vzdušje pričara samo s knjigo, odejo in skodelico čaja. Tudi tiha noč čarovnic je lahko imeniten praznik.
Zakaj nam tema tako lepo pristaja?
Morda se prav tu skriva odgovor na vprašanje, zakaj nas vsi ti trendi tako privlačijo. Sodobni vsakdan je svetel, glasen, hiter in pogosto brez premora. Jesenski večeri pa nas povabijo, da nekoliko zmanjšamo svetlobo in hitrost. Tema v tem primeru ni nasprotje prijetnosti, ampak njena kulisa. Šele ob njej tako lepo zasijejo sveča, pozlačen okvir, žamet in kozarec rubinasto rdeče pijače.
In morda je najlepše sporočilo letošnje čarovniške estetike prav to, da nam ni treba kupiti cele nove garderobe, prenoviti dnevne sobe ali organizirati razkošne zabave. Lahko samo vzamemo staro broško, obujemo najljubše črne škornje, na mizo položimo nekaj posušenih cvetov in prižgemo lučko. Noč čarovnic se je iz praznika velikih strašljivih učinkov za trenutek spremenila v praznik drobnih, skoraj neopaznih čarovnij. In v njih je, priznajmo, nekaj prav neustavljivo lepega.
