Nasilje je vsako dejanje, ki povzroča fizično, psihično ali spolno škodo drugi osebi. Lahko se pojavlja v različnih oblikah in okoljih, tudi med vrstniki. Medvrstniško nasilje je oblika nasilja, ki se dogaja med otroki in mladostniki (fizično - pretepanje, ekonomsko - finančno izsiljevanje, psihično - laži na družabnih omrežjih …). Kako se zoperstaviti nasilju med mladimi in kdo ima pri tem najpomembnejšo vlogo?
Vedno pogosteje je v ospredju (zaradi težav v družbi nasploh) medvrstniško nasilje. To je oblika nasilja, ki se pojavlja med otroki in mladostniki. Pogosto se ponavlja in vključuje neravnovesje moči med nasilnežem in žrtvijo. Lahko se pojavlja v šoli, na igrišču, na spletu ali v drugih okoljih (ulica), kjer se otroci in mladostniki družijo.
Zadnji dogodki na Ptuju ponovno dokazujejo, da kljub vsem naporom staršev, šol in okolja še vedno nismo kos tej obliki nasilja. Potrebno bo še veliko energije, da bom dosegli želeno - družbo brez nasilja.
Znaki in posledice medvrstniškega nasilja
Znake je pogosto težko zaznati, saj ga žrtve (razen, če ni vidnih znakov) skrivajo zaradi bojazni pred še hujšim nasiljem izvajalcev (nasilnežev). Ugotavljamo, da se otrok umika v osamo in se izogiba druženju z vrstniki. Ima težave s spanjem ali apetitom, je pogosto žalosten, razdražljiv ali tesnoben. Največkrat pa ima nepojasnjene poškodbe ali pa "izgubi" (so mu odtujeni) osebne predmete. Dogaja se, da noče več hoditi v šolo ali ima slabši učni uspeh. Pogosto je prisotno, da otrok postane tudi sam nasilen, kar lahko pripelje še do hujšega nasilja.
Posledic medvrstniškega nasilja pa je zelo veliko. Pojavljajo se v naslednjih oblikah:
- otrok ima nizko samopodobo in občutek nemoči;
- pojavljajo se težave v duševnem zdravju, kot so depresija, anksioznost in posttravmatska stresna motnja, in tudi težave v odnosih z drugimi ljudmi;
- slabši učni uspeh in težave v šoli;
- v skrajnih primerih pa lahko vse skupaj pripelje otroka tudi poskusa samomora ali samomora.
Vloga staršev pri varovanju lastnih otrok
Vsekakor mora otrok nujno nekomu povedati (staršem, učiteljem ali svetovalnim delavcem, prijateljem …), kaj se mu dogaja. Skupaj s starši je treba poiskati pomoč strokovnjaka (psihologa ali psihoterapevta, pedagoga). Najpomembnejše je, da otrok ne krivi samega sebe za nasilje, ki ga doživlja.
Naloga staršev je, da imajo ničelno toleranco do nasilja. Zelo pomembno je, da morajo starši otroka vzgajati k nenasilju in biti z lastnim načinom življenja zgled otroku. Enako velja za šolo, ki mora skrbeti, da se nasilje v šoli ali njeni okolici ne dogaja, in izvajati srečanja otrok in staršev s strokovnjaki na posvetih, kjer si izmenjajo primere dobre prakse in se poučijo, kako preprečiti nasilje oziroma kako otroke varovati pred nasilno družbo. Otrok se mora zavedati, da ni sam in da mu ob strani stojijo vsi. Starši morajo svoje otroke vzgajati v duhu spoštovanja, empatije in strpnosti ter jih naučiti, kako brez nasilja reševati konflikte. Odprta in iskrena komunikacija med starši in otroki je ključnega pomena. Otroci se morajo počutiti varno, da spregovorijo o svojih izkušnjah, tako pozitivnih kot negativnih. Starši morajo biti pozorni na znake, ki kažejo, da je njihov otrok žrtev ali povzročitelj nasilja. Če izvedo za nasilje, morajo ukrepati hitro in odločno. Pomembno je, da podprejo žrtev in ustrezno obravnavajo povzročitelja nasilja.
Vloga šole v boju proti medvrstniškem nasilju
Šola mora obvezno izvajati preventivne programe, ki učence poučijo o medvrstniškem nasilju, njegovih posledicah in načinih preprečevanja. Imeti morajo jasno politiko glede nasilja, ki določa, kakšno vedenje je nesprejemljivo in kakšne so posledice kršitev. Vzpostavljen mora imeti sistem za obravnavo nasilja, ki vključuje podporo žrtvam, obravnavo povzročiteljev nasilja in komunikacijo s starši.
Šola ima namreč pomembno vlogo pri vzgoji učencev v duhu spoštovanja in strpnosti. Učitelji lahko s svojim zgledom in načinom poučevanja spodbujajo pozitivne odnose med učenci. Šola mora ustvariti varno in spodbudno okolje, kjer se vsi učenci počutijo sprejete in spoštovane. Za učinkovito preprečevanje in obravnavanje medvrstniškega nasilja je ključnega pomena sodelovanje med starši in šolo. Starši in šola morajo redno komunicirati in si izmenjevati informacije, skupaj morajo načrtovati in izvajati preventivne programe ter se odzivati na primere nasilja. In kar je zelo pomembno: medsebojno si nuditi podporo in pomoč.
Na koncu morajo vključiti organi pregona in socialna služba. Pomembno je spremljati nasilje in nasilneže, jih sankcionirati (če so mladoletni, njihove starše) in s tem morda zagotoviti bolj normalno družbo brez nasilja. Če so primeri nasilnih otrok prezahtevni, je mogoče zanje mesto najti v enem od centrov za otroke in mladostnike s težavami na čustvenem in vedenjskem področju.
Medvrstniško nasilje je resen problem, ki lahko pusti dolgotrajne posledice na življenju otrok in mladostnikov. Izjemno pomembno je, da starši, šola in celotna družba delujemo skupaj pri preprečevanju in obravnavanju tega pojava. Le s skupnimi močmi lahko ustvarimo varnejše in bolj spodbudno okolje, kjer se bodo vsi mladi lahko razvijali in uresničevali svoje potenciale. Nasilje namreč ni nikoli sprejemljivo, saj si vsakdo zasluži, da se počuti varno in spoštovano.
