Če vprašamo po domovini vrbe, bi lahko odgovorili Evropa ali jugozahodna Azija. Tam in marsikje drugje jo danes najdemo vse do nadmorske višine 800 metrov. Vrba dobro uspeva na močvirnatih tleh, na obrežjih potokov, rek, ribnikov in jezer ter ob gozdnih robovih. Zaradi svojih hortikulturnih atributov je hitro našla svoje mesto tudi v urbanih zasaditvah.
Lastnosti vrbe
Vrba (Salix) je rod dreves iz družine vrbovk (Salicaceae). V Veliki Britaniji je poznana pod imenom Willow tree, v nemško govorečih deželah pod imenom Weide. Za uspešno rast potrebuje sončno ali polsenčno lego. Višina drevesa je odvisna od vrste vrbe. Bela vrba (Salix alba) lahko zraste do 25 metrov visoko in doseže pol metra premera debla. Njene močne korenine segajo tudi do štiri metre pod zemljo. Ima tudi dobro razvite površinske korenje. Z leti njena gladka sivkasta skorja razpoka. Veliko krošnjo tvorijo daljše viseče veje, ki pogosto segajo prav do tal. Zeleni suličasti listi so na spodnji strani belkaste barve. Moški in ženski cvetovi so majhni in neopazni. Je dvodomna drevesna vrsta. Bela vrba cveti od marca do aprila in predstavlja prvo spomladansko čebeljo pašo.
Po svetu je znanih več kot štiristo vrst vrb in veliko njenih kultivarjev. V Sloveniji so najbolj pogoste bela vrba (Salix alba), krhka vrba (Salix fragilis), vrba žalujka (Salix babylonica) in iva (Salix caprea).
Simbolika
V krščanski simboliki povešave vrbe ponazarjajo odnos do boga oziroma spoštovanje. Na vzhodu predstavlja vrba večnost, nesmrtnost. V srednjem veku so vrbe povezovali z vražami in čarovnicami. Druidi (pri Keltih pripadnik duhovniške kaste) so iz lesa vrbe izdelovali različna glasbila. Prožne veje enoletnih vrbinih poganjkov so tradicionalni material za košare iz vrbovine, ki so še danes v uporabi v posameznih delih Slovenije. Vrbine vejice pridejo prav tudi za praznike, zlasti za veliko noč.
O zdravilnih učinkih nekaterih delov vrbe je pisal že oče moderne medicine Hipokrat v 5. st. pr. n. št. Vse vrbe vsebujejo salicilno kislino, ki jo dobimo iz lubja. Leta 1897 je kemik Felix Hoffman sintetiziral acetilsalicilno kislino v obliki praška in patentiral še danes razširjeno zdravilo aspirin.
Kremozni vrbin med
Med mestnimi drevesi zasedajo posebno mesto medovita drevesa, eno od teh je vrba. Ta čebelam in ostalim opraševalcev ponujajo nektar ali medičino, pelod ali cvetni prah ter mano ali medeno roso. Med medovitimi drevesnimi vrstami je prva vrba tista, ki spomladi med prvimi ponuja bogato pašo. Na enem hektarju vrb lahko pridne nabiralke pridelajo do 150 kilogramov medu. Slovenska avtohtona čebela, kranjska sivka (Apis mellifera carnica) velja v svetu za najbolj marljivo medonosno čebelo. Ob lepem vremenu se lahko v krošnji vrbe zbere na tisoče čebel nabiralk, ki z nabranim materialom odletijo v panj in ga tam predajo panjskim čebelam delavkam.
Gre za kremozni med, ki ima mlečno do rumeno rjavo barve. Je srednje sladek s pikantno noto, ki spominja na mlečne bonbone ali karamelo. V Sloveniji ga tako rekoč ni v ponudbi, najdete pa ga pri ponudnikih v Litvi, Mehiki, ZDA in še v nekaterih drugih državah.
Pomen medu
Med je sestavljen iz kompleksne mešanice sestavin (v glavnem iz vode in sladkorjev) in ga uvrščamo med naravne sladke snovi. Človek je tisočletja dolgo uporabljal med kot edino sladilo, postopoma pa ga je začel nadomeščati sladkor, pridobljen iz sladkornega trsa in sladkorne pese. V medu med sladkorji prevladujejo glukoza, fruktoza in saharoza. Vsebuje še encime, aminokisline in organske kisline, med katerimi prevladuje glukonska kislina, poleg nje pa še mlečna, citronska, ocetna, jabolčna. Prav tako pa ima med vitamine iz skupine B, C-vitamin in vrsto mineralov, na primer železo, baker, kalcij, magnezij, natrij, fosfor. Med vsebuje tudi preko tristo aromatičnih snovi, med njimi pa najbolj značilno aromo medu dajeta fenil-acetaldehid in damascenon.
Med shranjujemo v hladnem prostoru pri temperaturi med 10 in 18 stopinjami Celzija, na ta način pospešujemo kristalizacijo medu. To je eden od pokazateljev, da gre za naraven in kvaliteten med. Kristaliziran med lahko s segrevanjem ponovno utekočinimo. Temperatura segrevanja medu ne sme preseči 40 stopinj Celzija, ker višje temperature uničijo njegove zdravilne snovi.
- Avtor prispevka Borut Ambrožič je predsednik Hortikulturnega društva Maribor, naravovarstvenik, zagovornik zelenega turizma in imetnik certifikata Naše najboljše.
Sposobne so prenašati klimatske ekstreme
Vrbe spadajo med najstarejše cvetnice na Zemlji, saj so njihov pelod in ostanke listov odkrili med geološkim raziskovanjem krednih kamnin in s tem dokazali, da so bile na zemlji razširjene že pred več kot 130 milijoni let. Danes predstavnike rodu vrb najdemo povsod po svetu. Osnovni vzroki velike razširjenosti segajo daleč nazaj v čas po ledeni dobi, ko so se vrbe izkazale kot pionirji ponovne poselitve, saj so bile med prvimi, ki so bile sposobne rasti v mejnih življenjskih razmerah. Zaradi njihove prilagodljivosti jih tudi danes najdemo skoraj v vseh življenjskih okoljih. Seme vrbe je hitro kaljivo in lahko, zato ga veter zlahka raznese po velikih površinah. Vrbe so sposobne prenašati klimatske ekstreme in se hitro prilagodijo na vse vrste tal. To jim daje veliko prednost pred drugimi drevesnimi vrstami. (Wikipedia)
