
Navadni cigarovec je listopadno drevo iz družine cigarovčevk (Bignoniaceae). Ima dobro razvit koreninski sistem. Kot hitro rastoče drevo lahko doseže tudi do 30 metrov višine in ima več metrov premera. S starostjo se deblo rado zgrbanči in ima sivo razbrazdano lubje. Odprto, neenakomerno krošnjo tvorijo krhke veje z do 30 centimetrov dolgimi in do 20 centimetrov širokimi listi svetlo zelene barve in srčaste oblike. Je izredno prilagodljiva drevesna vrsta, ki dobro prenaša vse razen suše. Najbolj ji ustrezajo odprte, sončne lege, dobro prenaša mestne onesnaževalce. Cveti od maja do julija. Socvetje lahko tvori do 40 zvončastih cvetov, ki z močnim vonjem privabljajo opraševalce. Plodovi cigarovca so okoli 30 centimetrov dolgi stroki s krilatimi ploskimi semeni. Plodovi spominjajo na stroke fižola ali cigare. Na drevesu ostanejo še dolgo v zimski čas.

Navadni cigarovec (Catalpa bignonioides) sodi v kategorijo medovitih dreves. Poleg divjih in domačih čebel ga v času cvetenja obiskujejo čmrlji, metulji, vešče in drugi opraševalci. Medovniki ali nektarji v zvončastih cvetovih tvorijo obilen pridelek nektarja oziroma medičine. Posebnost tega drevesa je, da kapljice nektarja proizvede tudi listje. Čebele vedno nabirajo nektar iste rastlinske vrste. To je zelo pomembno za opraševanje, ker s seboj prenašajo pelodna zrnca te rastline. Ena čebela lahko v svoj medni želodček nabere okoli 50 miligramov nektarja; na dobri paši ji to uspe v dobrih 30 minutah. V času dobrega medenja opravi čebela dnevno do 15 poletov. Med cigarovca je kremozen, temno bakrene barve in rahlo grenak. Kot vsi medovi je tudi ta dolgo obstojen.
Domovina navadnega cigarovca je Severna Amerika. Drevesni endemit se je od 16. stoletja hitro razširil po vsem svetu. Nekateri viri navajajo, da je cigarovec v Evropo leta 1586 med prvimi prinesel raziskovalec sir Walter Raleigh (1552-1618). V Sloveniji je znan tudi pod imenoma cigarar in katalpa. Najdemo ga v številnih javnih parkih, zasebnih vrtovih ali kot drevoredno drevo. V te namene so vzgojili različne kultivarje: mali okrogli cigarovec "nana", rumenolistni cigarar "aurea", mandžurska katalpa "bungei".

Indijansko pleme Catawba iz Južne Karoline v ZDA je posušene plodove cigarovca kadilo kot cigare z namenom zdravljenja in iz halucinogenih razlogov. Ni čudno, da je v ZDA to drevo znano tudi kot Indian Cigar Tree, Johnny Smoker Tree ali Indian Bean Tree. V ZDA je to indijansko pleme znano kot Issa - rečno ljudstvo, in sicer zaradi življenja ob 350 kilometrov dolgi reki Catawba, ki izvira v planinah Blue Ridge v zahodni Severni Karolini in se izliva v Južni Karolini. Katalpa je v ZDA simbol vztrajnosti in moči.
Domorodna ameriška ljudstva so iz semen cigarovca pripravljala čaj kot sredstvo zoper bronhitis in astmo. Ponekod v ZDA to drevo sadijo tudi zato, ker je gostitelj posebne vešče (Caratomia catalpae), ki jo ribiči radi uporabijo za vabo. Zaradi trdoživosti lesa cigarovca so prvi priseljenci iz Evrope iz njega delali zaščitne ograje. Zmečkano listje cigarovca širi vonjave, ki odganjajo mrčes, zlasti komarje.
- Avtor prispevka Borut Ambrožič je predsednik Hortikulturnega društva Maribor, naravovarstvenik, zagovornik zelenega turizma in imetnik certifikata Naše najboljše.











