
Slovenija potrebuje nov dolgoročni razvojni zagon, ki bo omogočil prehod, da podjetja ne bodo več le proizvajalec, ampak ustvarjalec. "Če želimo kakovostna delovna mesta, več priložnosti za mlade, kakovostne in dostopne javne storitve, ustrezno skrb za starejše in ranljive skupine ter enakomernejši razvoj regij, potrebujemo močno, inovativno in konkurenčno gospodarstvo, ki ustvarja visoko vrednost doma," je na konferenci za novinarje povedal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka.
Vlado je pozval, naj v prihodnjih mesecih sprejme ključne ukrepe za hitro razbremenitev gospodarstva in zaposlenih tam, kjer je to mogoče. Med ukrepi je naštel določene davčne razbremenitve, pohitritev zaposlovanja kadrov iz tujine, pospešitev digitalizacije (zlasti malih in srednjih podjetij), pohitritev izdaje dovoljenj, ukrepe na področju energetike. Hkrati pa mora država po besedah Tiborja Šimonke začeti širšo razpravo o prihodnjem razvoju Slovenije s ciljem, da pripravimo Nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva za naslednje desetletno obdobje. "Te spremembe morajo presegati mandat ene vlade ali politične opcije," je povedal. Do dobrih rešitev je treba priti v dialogu med gospodarstvom, sindikati, civilno družbo in državo.
Področja s potencialom
Na GZS so že lani predstavili program Made in Slovenia 2035, ki so ga pripravili skupaj z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki iz različnih panog. V njem izpostavljajo devet gospodarskih področij z razvojnim potencialom ter potrebne ukrepe na devetih področjih poslovnega okolja. Dr. Jože P. Damijan, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in soavtor programa Made in Slovenia 2035, je spomnil, da bomo v Sloveniji ob izvedbi predlaganih reform in naložb do leta 2035 ustvarili za 19,2 milijarde evrov novih naložb, povečali bruto domači proizvod (BDP) nominalno za 48 odstotkov, ohranili ali ustvarili 55.000 delovnih mest ter zagotovili višje plače, več priložnosti za mlade in več denarja za zdravstvo, šolstvo, infrastrukturo in socialno varnost.
Aleša Mižigoj, direktorica Medexa, je kot predstavnica družinskih podjetij izpostavila, da je dodana vrednost tisto, kar omogoča podjetjem živeti in preživeti. Dodana vrednost je namreč gorivo za razvoj. Poudarila je, da je v Avstriji 90 tisoč evrov na zaposlenega, v Sloveniji pa še vedno okrog 55 tisoč evrov. V Medexu si želijo sodelovati z javnimi raziskovalnimi ustanovami na področju raziskav živilske tehnologije in biotehnologije v živilskih podjetjih. Veseli pa jo, da je eno od devetih gospodarskih področij z razvojnim potencialom v programu Made in Slovenia 2035 tudi živilska industrija.
"Zavedati se moramo, da prehranska varnost države temelji na močni in odporni predelovalni industriji, ki je dobro povezana vzdolž celotne verige. Domača živilska podjetja lahko z inovacijami zagotavljamo kakovostne izdelke in dopolnila ter prispevamo k zdravju ljudi," je poudarila Aleša Mižigoj. Spomnila je, da tako rekoč nobeno živilsko podjetje ni več v slovenski lasti, naloga nove vlade je, da zagotovi prehransko varnost.
Spodbuda k širšemu dialogu
Gregor Makuc, glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija, je predstavil pogled farmacije in biotehnologije na prihodnji razvoj Slovenije. Razložil je, da vlaganja družbe Sandoz v Sloveniji niso naključje, ampak dobro premišljena odločitev. Za povečanje konkurenčnosti Slovenije je treba poskrbeti za vrnitev vrhunskih kadrov, ki so odšli iz Slovenije, in privabljanje tujih vrhunskih kadrov, zagotoviti je treba predvidljivost poslovnega in davčnega okolja, pospešiti izvajanje naložb in zagotoviti, da se bo raziskovalna sfera povezala z gospodarstvom.
Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS, je napovedala začetek kampanje Povezani ustvarjamo prihodnost. Z njo želi GZS spodbuditi širši družbeni dialog o razvojni viziji Slovenije, ki bo presegala kratkoročne interese in politične delitve. Na GZS so tudi zadovoljni, da so v koalicijski pogodbi navedeni številni ukrepi, ki so jih predlagali za izboljšanje poslovnega okolja in izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva.
Darja Kocbek





