Najprej ob nedeljskih parlamentarnih volitev v 20-milijonski Romuniji zbode v oč izjemno nizka volilna udeležba, komaj 32-odstotna. To je celo sedem odstotnih točk manj kot nazadnje. Naš neimenovani vir, politolog iz Bukarešte, pravi, da ga to ne preseneča: "Če volitve niso personificirane, kot so volitve županov ali predsednika, je volilna udeležba v tej eni najrevnejših članic EU zmeraj precej pod polovico. Za nizko udeležbo lahko krivimo tudi epidemijo covida-19, saj Romuni tokrat zunaj kraja prebivanja niso mogli voliti."
Je pa bila volilna udeležba višja kot običajno med Romuni v diaspori. Kar 300 tisoč se jih je udeležilo volitev na romunskih diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini. Načeloma so morali na ta volišča priti fizično, saj je bilo glasovanje po pošti precej zapleteno. Seveda so tudi v tujini morali upoštevati protivirusne ukrepe v gostujočih državah. Bolj pomembno je, da ti glasovi iz tujine še niso prešteti in bodo predvidoma jutri.{infobox-quote_full}146953{/infobox-quote_full}
Kljub temu je jasno - preštetih je že okoli 99 odstotkov vseh oddanih glasov - da je zmagala opozicijska socialdemokratska stranka PSD Marcela Ciolacuja. Prejela naj bi bila skoraj 30 odstotkov glasov. A naš dobro poučeni sogovornik opozori: "Ciolacu ne bo dobil mandata za sestavo vlade. Gre za stranko brez, če tako rečem, koalicijskega potenciala." To je zato, ker je bil maja lani prejšnji šef stranke Liviu Dragnea obsojen na tri leta in pol zapora zavoljo korupcije in goljufanja. Pri goljufanju je šlo za prikrajanje izida referenduma leta 2012 o odpoklicu tedanjega predsednika Traiana Basescuja. Dragnea je dobil pogojno kazen. Lanska obsodba je sledila, ker ga je sodišče spoznalo krivega še za fiktivne zaposlitve pripadnikov njegove stranke v državnih službah. Dragnea sicer ni bil nikoli premier ali minister, vendar so mu protestniki, ki so minula leta pod vladavino PSD večkrat napolnili ulice prestolnice in drugih mest, očitali, da državo vodi v mafijskem slogu, iz ozadja. Vseeno je PSD uspelo prepričati skoraj tretjino volivcev, češ da se je od lika in dela Dragnee oddaljila.
Več možnosti sklepanja koalicij ima drugouvrščena stranka z dobrimi 25 odstotki, ki je zadnje leto sestavljala manjšinsko vlado. To je Nacionalna liberalna stranka PNL premiera Ludovica Orbana. Ni napaka. Romun, ki je po očetu na pol Madžar, se res piše enako kot madžarski premier. Vlado bi utegnil sestaviti z novim okoljevarstveno-liberalnim zavezništvo USR-plus, ki ga je podprlo 14,5 odstotka volivcev. Na voljo je še Zveza Madžarov (UDR), ki je dosegla rekordnih več kot šest odstotkov. Zvezo je podprl že omenjeni madžarski premier, ki je doslej podpiral bolj radikalne madžarske stranke v Romuniji, tem pa na volitvah nikoli ni zares uspelo. Ko bodo prešteli še glasove iz tujine, naj bi petoodstotni parlamentarni prag prestopilo še Ljudsko gibanje bivšega predsednika Basescuja, tudi kandidata za vladno koalicijo.{infobox-gray}146960{/infobox-gray}
Preseneča še uspeh skrajnih nacionalistov Zavezništva za združitev Romunov (AUR). Zbralo je dvakrat več glasov, kot so mu obetale predvolilne ankete - devet odstotkov. A PNL ga noče v vladi.
O mandatarju bo odločil predsednik Klaus Ioannis, nekdanji član PNL, ki je že izključil možnost, da bi PSD, ki se je v sedmih letih vladanja proslavila s korupcijskimi škandali in oviranjem pravosodja, dopustil vrnitev na oblast. Ni izključeno, da bo Ciolacu v tem primeru začel govoriti o volilni kraji, kar v Sloveniji že poznamo.
