Boris Jaušovec
Štajerski Slovenci v Avstriji so znova, sicer z nekaj zamude, izdali svoj letni zbornik, ki se z rimsko številko že nekaj let neposrečeno imenuje VII. Tej številki-imenu sledi daljše opisno dvojezično ime zbornika v nemščini in slovenščini, namreč Večjezična revija Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko. To je seveda poklon sedmemu členu Avstrijske državne pogodbe, s katero so zaščitene pravice koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov pa tudi štajerskih Slovencev v Avstriji, manjšine, ki je prav gotovo že precej močno asimilirana v večinsko nemškogovoreče okolje.
Pomujajmo se še malce pri sedanjem imenu zbornika. Ko so ga izdali prvič, so zbornik poimenovali Signal. Temu so čez nekaj časa dodali, po našem skromnem mnenju nepotrebni, prevod Znak, nato pa so revijo z letnikom 2017/18 poimenovali VII. Tedaj so zbornik grafično in še drugače prenovili ter ob tem začutili potrebo, da revija ne bi nosila enakega imena kot barvni ilustrirani propagandistični magazin nacističnega poveljstva Vermachta med drugo svetovno vojno. Ta se je prav tako imenoval Signal, čeprav tega večina ljudi danes več ne ve.
Kakorkoli, aktualna letošnja številka zbornika se ukvarja z letoma 2023 in 2024. Torej smo tudi tukaj priče zamudi, vendar besedilom in prispevkom to nikakor ne jemlje verodostojnosti in zanimivosti. Nekatere obdelane teme so celo izpadle, germanizem je tu nalašč, preroško. Denimo izčrpni članek Sonje Bezjak o Desetih letih življenja gradu Cmurek. Tamkajšnji Muzej norosti je namreč letos 13. junija v španskem Bilbau dobil prestižno evropsko nagrado za evropski muzej leta (EMYA Award): "Nagrado Kennetha Hudsona prejme muzej, ki predstavlja izjemen primer institucionalnega poguma pri soočanju z zgodovino, ki je bila pogosto potisnjena na rob družbenega spomina, ter pri izzivanju trdovratne stigme, povezane z duševnimi boleznimi," so zapisali v obrazložitvi podelitve. Grad Cmurek oziroma Muzej norosti v njem obiščejo številni gostje z druge, avstrijske strani Mure. Zanje se zmeraj potrudijo za vodstva v nemščini in so tako svetel zgled čezmejnega kulturnega sodelovanja celo širše v Evropi.
Zbornik prinaša tekst nekdanjega predsednika Zveze slovenskih organizacij iz Celovca Marjana Sturma, ki popiše, kako je uspelo štajerske Slovence, "ki niso bili vključeni v implementacijo 7. člena Avstrijske državne pogodbe", vendarle leta 2003 pripeljati k omizju narodnostnega sosveta pri avstrijskem zveznem kanclerju. Sturm piše, da se je tedanji predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Bernard Sadovnik s to organizacijo razšel in ustanovil svojo manjšinsko organizacijo Skupnost koroških Slovencev in Slovenk. "Urad zveznega kanclerje je po intenzivnih pogajanjih, pri katerih sem sodeloval tudi jaz, predlagal naj NSKS v sosvetu en sedež odstopi novoustanovljeni organizaciji. Jaz pa sem se strinjal, da Zveza slovenskih organizacij svoj en sedež odstopi štajerskim Slovencem, torej Kulturnemu društvu člen 7," se glasi Sturmovo pričevanje.
Dolgo pot skozi svetlobo in temo je v Avstriji preromala tudi romska skupnost. O tridesetih letih njihovega narodnostnega priznanja v tej državi po letih preganjanja in marginalizacije piše Andreas Stangl. Pika Pipan je popisala ureditev etnološke zbirke Kočevarjev v Občicah v Sloveniji, Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja v Murski Soboti pa je prispevala študijo o Gormerkanski knjigi iz 19. stoletja. To je "izjemno odkritje za slovensko -avstrijsko regionalno zgodovino. V tabelarno zasnovano gospodarsko knjigo kmečkih veleposestnikov družine Hois iz Potrne pri avstrijski Radgoni so več kot štirideset let zapisovali vse podatke o dninarjih, kmečkih poslih, poljedelskih opravilih, obsegu letine, prodaji kmečkih pridelkov, vinogradništvu in čebelarstvu - in to v slovenskem jeziku." Domoznanec Franz Josef Schober je obdelal delovanje Johna Paula Kremenzkega, judovskega emigranta z Dunaja in vodnika britanske armade v Radgoni ob koncu druge svetovne vojne. Njegova enota je med drugim odkrivala zločince in člane nacionalsocialističnega terorističnega aparata. Dvojezični novinar ORF in publicist Simon Ošlak-Gerasimov je primaknil poljudno-znanstveni članek Zvezdni trenutki slovenske kulture v štajerski prestolnici, torej v Gradcu od poimenovanja mesta do ustanovitve slovenske čitalnice. Odprli so jo 6. junija 2013.
Poučnih člankov in obširnega popisa pestre dejavnosti društva v omenjenih minulih letih je v zborniku na 210 straneh še več. Omenimo vsaj še članek o fotografski razstavi pravzaprav avstro-ogrskega slikarja in fotografa Aloisa Kasimirja, ki je živel na Ptuju. Odmevna razstava je bila v društveni Pavlovi hiši v Potrni na ogled že leta 2023, njen kurator David Kranzelbinder pa je poleg predsednice Kulturnega društva Susanne Weitlaner tudi urednik dosledno dvojezičnega zbornika. Ta je za člane društva in določene kulturne institucije izšel v nakladi 400 izvodov. Lahko ga dobite tudi vi, če si ga naročite pri Pavlovi hiši.
