Časnik Večer nagrado večernica za najboljše slovensko otroško oziroma mladinsko delo podeljuje od leta 1997, kar pomeni, da nagrada že tri desetletja pomaga izbirati presežna literarna dela. S tem izborom pa, upamo, pomaga spodbujati pisce k ustvarjanju kakovostnih del, ki z mislijo na otroške, mladinske in odrasle bralce težijo k doseganju teh kriterijev, bralce vseh starosti pa k temu, da po njih posežejo, se o njih pogovarjajo in k literaturi zato vračajo.
V izbor petih nominiranih del za letošnjo jubilejno 30. večernico je petčlanska žirija uvrstila dela Pesmice za najmanjši žep (Mladinska knjiga, 2025) Andreje Borin, Križemsvet (Mladinska knjiga, 2025) Neli FIlipić, Priročnik za prelisičenje: pesnitve po motivih ljudskih pravljic iz Rezije in ene iz Benečije (Miš, 2025) Nataše Konc Lorenzutti, Mala miš, ti loviš (Mladinska knjiga, 2025) Anje Štefan in Jona na križišču svetov (Mladinska knjiga, 2025) Irene Androjne.
Petčlansko žirijo so sestavljali predstavnica Društva za humanistična vprašanja Argo Norma Bale (predsednica), predstavnica Večera Tjaša Gajšek, predstavnik Društva slovenskih pisateljev Lenart Zajc, predstavnica revije Otrok in knjiga Jerneja Stoviček in predstavnica Zveze bibliotekarskih društev in sekcije IBBY Mateja Seliškar Kenda. Žirija je dela, ki so prispela na razpis, prebrala, jim podala ocene, nato pa na več sestankih in posvetih izoblikovala izbor sprva 15 del, ki jih je prebrala ponovno, nabor pa nato po razpravi in točkovanju zožila na pet finalistk. Ob tem je žirija oblikovala tudi seznam literarnih del, ki so si s svojo kakovostjo in literarno prepričljivostjo prislužila mesto na razstavi v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota. Odprtje razstave bo na 31. srečanju otroških in mladinskih pisateljev Oko besede 2026 dan pred podelitvijo večernice, v četrtek, 24. septembra.
Kot je nazadnje pokazal izbor finalistk, v katerem so tri slikanice, zbirka basenskih pesnitev in fantastični roman, je žirija ugotovila, da je bilo letos v naboru predvsem več odličnih slikanic, v primerjavi s trendi zadnjih nekaj let pa je opazno tudi več kakovostne poezije. Pri romanopisju je žirija opazila predvsem dve žanrski in tematski usmeritvi, to sta fantastična proza in problemska proza, nadaljuje pa se odsotnost dramskih del. Med nominiranimi avtoricami je večernico že prejela Anja Štefan, in sicer leta 2017 za Drobtine iz mišje doline (Mladinska knjiga, 2017).
Andreja Borin: Pesmice za najmanjši žep
Ilustrirala Ana Zavadlav. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2025
Pesniška slikanica Pesmice za najmanjši žep prinaša enaintrideset kratkih, zgoščenih pesmi, ki iz drobnih pojavov narave in vsakdanjega življenja ustvarjajo prostor čudenja, tišine in domišljije. Posamezna besedila učinkujejo kot lirični utrinki, v katerih skrbno izbrana podoba, občutje ali miselni obrat pridobijo posebno izrazno težo. Motivno jih povezujejo letni časi, živali, rastline, svetloba in občutek človekove povezanosti s širšim življenjskim redom.
Melodičnost, ritmična izčiščenost in pomenska odprtost pesmi spodbujajo glasno branje, pomnjenje ter različne načine razumevanja. Čeprav vse pesmi ne dosežejo enake izrazne moči, zbirka prepriča z natančnostjo pogleda, nežnim optimizmom in sposobnostjo, da iz majhnega utrinka ustvari širši prostor občutenja.
Neli Filipić: Križemsvet
Ilustriral Igor Šinkovec. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2025
Slikanica Križemsvet je hudomušna in poetična pripoved o babici, ki nenehno potuje, vendar brez stalnega doma in naslova nikjer ne pripada povsem. Njena nezmožnost prejemanja pošte razkriva, da dom ni le prostor bivanja, temveč tudi možnost vzajemnega odnosa, dosegljivosti in povezanosti z drugimi. Srečanje z otrokom in Veliko knjigo besed poudari ustvarjalno moč jezika in vzpostavi nežno medgeneracijsko bližino.
Babičina želja po hiši se uresniči nepričakovano: majhna hiša ne more sprejeti nje, lahko pa ona dom nosi s seboj. Pripoved tako vprašanja brezdomnosti, osamljenosti in nepripadanja obravnava s toplino, humorjem in brez neposrednega moraliziranja. Delo prepriča z večplastnim sporočilom, da dom ni nujno prostor s štirimi stenami, temveč kraj, kjer smo prepoznani, pričakovani in vključeni v odnose.
Nataša Konc Lorenzutti: Priročnik za prelisičenje: pesnitve po motivih ljudskih pravljic iz Rezije in ene iz Benečije
Ilustriral Marjan Manček. Dob: Miš, 2025
Zbirka dvanajstih basenskih pesnitev ustvarjalno preoblikuje motive ljudskih pravljic iz Rezije in Benečije ter jih s sodobnim jezikom, humorjem in družbenimi poudarki približuje današnjemu bralcu. V ospredju je odnos med prebrisano, koristoljubno lisico in lahkovernim volkom, pri čemer sta oba lika oblikovana dovolj večplastno, da presegata preprosto nasprotje med pametnim in neumnim.
Antropomorfne živali postanejo zrcalo človeških slabosti, interesov in razmerij moči, sodobne aluzije pa pesnitve odpirajo tudi politični in družbeni satiri. Živahen ritem, spretne rime, frazemi in prehajanje med različnimi jezikovnimi registri ustvarjajo izrazito zvočnost, pripovedno energijo in humor. Kljub mestoma veliki gostoti besednih iger zbirka prepriča kot slogovno izbrušena, večplastna in naslovniško odprta sodobna predelava ljudskega izročila.
Anja Štefan: Mala miš, ti loviš
Ilustrirala Alenka Sottler. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2025
Prozna slikanica Mala miš, ti loviš združuje trinajst kratkih mišjih pravljic, ki skozi drobne dogodivščine izrisujejo živahno in značajsko raznoliko skupnost. Antropomorfne miške so pogumne, radovedne in solidarne, pa tudi nečimrne, zavistne, samosvoje ali nepremišljene, zato mišje mesto učinkuje kot pomanjšana podoba človeškega sveta.
Pripovedi z jasnimi zapleti, domiselnimi obrati in blagim humorjem odpirajo vprašanja doma, skupnosti, sprejemanja drugačnosti, odgovornosti in pripravljenosti pomagati. Avtoričin zvočno izbrušeni, ritmični in pripovedno zgoščeni jezik kaže izrazit občutek za ustno pripovedovanje ter mladega bralca nagovarja brez poenostavljanja in pretirane poučnosti. Delo prepriča s toplino, jezikovno igrivostjo in občutljivim povezovanjem vsakdanjih prigod z večplastnimi etičnimi vprašanji.
Irena Androjna: Jona na križišču svetov
Ljubljana: Mladinska knjiga, 2025
Roman Jona na križišču svetov je večplastna mladinska fantastična pripoved, ki pustolovsko dogajanje poveže s problemskim jedrom družinskega nasilja, izgube varnosti in čustvene ranjenosti. Dvanajstletni Jona se po begu od doma znajde v svetu, kjer se mu postopoma vračajo spomini, zato fantastično potovanje hkrati postane proces soočanja s travmo in obnavljanja zaupanja. Kradljivci srčnega zlata, jasni prehodi med svetovi in drugi simbolni motivi stvarne stiske ne zakrivajo, temveč jih prevedejo v otroku dostopno in čustveno prepričljivo obliko.
Koherentno zgrajeni fantastični svet, domiselna poimenovanja in slikovita prvoosebna pripoved ustvarjajo napeto, jezikovno izdelano in psihološko prepričljivo celoto. Kljub mestoma zgoščeni simboliki roman prepriča kot občutljiv in kakovosten prispevek k sodobni mladinski prozi, ki boleče teme obravnava brez poenostavljanja in z zaupanjem v zrelega mladega bralca.
Razglasitev prejemnice in podelitev nagrade
Prejemnico 30. večernice bomo razglasili v posebni Večerovi prilogi v ponedeljek, 21. septembra. V njej bodo objavljeni intervjuji z vsemi petimi nominirankami.
Slavnostna podelitev nagrade pa bo v petek, 25. septembra, v Gledališču Park v Murski Soboti, na srečanju mladinskih pisateljev Oko besede 2026, ki bo v Murski Soboti od četrtka do sobote in letos praznuje leto dni več kot večernica, torej 31.
Lani je 29. večernico dobil Andrej E. Skubic za roman Lahko bi umrl na tem kavču z mano.
