Bojan Brezigar
Slovenska manjšina v Italiji tvega, da na prihodnjih parlamentarnih volitvah, ki bodo predvidoma jeseni prihodnje leto, ne bo izvolila nobenega poslanca ali senatorja. To bi bilo prvič po letu 1954, ko je vselej v rimskem parlamentu sedel en pripadnik slovenske manjšine. Dolga leta po koncu druge svetovne vojne oziroma po letu 1954, ko je na osnovi Londonskega memoranduma Trst prešel pod upravo Italije, je komunistična partija na vseh volitvah zagotavljala izvolitev enega slovenskega predstavnika. V prvih letih je bil to poslanec, kasneje pa senator oziroma senatorka. Bistvene razlike ni, kajti po italijanski ustavi sta obe veji parlamenta povsem enakovredni in morajo biti vsi zakoni sprejeti v enakem besedilu tako v poslanski zbornici kot tudi v senatu.
Na zadnjih volitvah leta 2022 je bila v senat izvoljena Tatjana Rojc na listi Demokratske stranke. To ni zajamčeno zastopstvo, ampak je posledica odločitve Demokratske stranke, da Rojčevo kandidira na izvoljivo mesto, to je v tržaško-goriškem volilnem okrožju. Naslednje volitve bodo predvidoma jeseni prihodnjega leta, čeprav krožijo govorice, da bi Italijani lahko volili že spomladi, najverjetneje v aprilu.
Te govorice izhajajo iz dejstva, da desna vlada, ki jo vodi Giorgia Meloni, v parlamentu hiti s postopkom spremembe volilnega zakona. Vzrok za tako hitenje je nastanek in rast v javnomnenjskih raziskavah alternativne skrajno desne stranke, ki jo je ustanovil upokojeni general Roberto Vannacci in uživa po teh raziskavah že 10-odstotno podporo. Predlog njene koalicije med drugim predvideva nagrado za tisto koalicijo, ki bi presegla 43 odstotkov glasov in bi s to nagrado prejela več kot 60 odstotkov mest v obeh vejah parlamenta, torej absolutno večino. Javnomnenjske raziskave sedanji koaliciji napovedujejo natanko 43 odstotkov.
V vladnem zakonskem osnutku ni nobene omembe zastopstva za slovensko manjšino ne v poslanski zbornici in niti v senatu. Zato je Demokratska stranka vložila amandma, ki ga je senatorka Tatjana Rojc skupaj s poslanko Deboro Serracchiani obrazložila na novinarski konferenci v Trstu. Prisotnost Serracchianijeve je pomembna, kajti o zakonu bodo najprej glasovali v poslanski zbornici in je malo verjetno, da bi potem v senatu besedilo spreminjali. Amandma je tehničen in ne zagotavlja zajamčenega zastopstva kot to velja v Sloveniji za italijansko in madžarsko manjšino, ampak olajšano izvolitev na listi katere od političnih strank, kjer bi po volitvah slovenski kandidat nekako prehitel italijanskega na isti stranki, če ne bi bil neposredno izvoljen.
Primorski dnevnik je v komentarju ocenil, da temu amandmaju slabo kaže. Obe političarki sta namreč na novinarski konferenci opozorili, da v vladni večini in videti prave volje, da bi s posebnim določilom vsaj olajšali, če že ne zagotovili izvolitev Slovenca oziroma Slovenke v italijanski parlament. Slišati je bilo veliko prijaznih besed, zagotovila pa nobenega. Zato je Tatjana Rojc opozorila na mednarodno razsežnost tega vprašanja in povedala, da se bila slovenska diplomacija glede tega v preteklosti zelo aktivna ter pozvala predsednika slovenske vlade Janeza Janšo, naj posreduje pri italijanski vladi, tudi glede na dejstvo, da Slovenija jamči italijanski manjšini zastopnika v ljubljanskem parlamentu.
