Nemški kancler Friedrich Merz po prvem letu na položaju beleži izjemno nizko podporo javnosti, njegovo vlado pa pretresajo nenehne krize. Koalicija, ki jo sestavljajo krščanski demokrati (CDU), bavarska krščansko-socialna unija (CSU) in socialdemokrati (SPD), se sooča z resnimi notranjimi spori zaradi nujnih kompromisov. Merz priznava, da v njegovih vrstah narašča nezadovoljstvo. Težave so se začele že na samem začetku, ko je bundestag Merza maja 2025 za kanclerja potrdil šele v drugem krogu glasovanja, kar se je zgodilo prvič v zgodovini države.
Kancler je po izvolitvi napovedal jesen reform, ki naj bi prinesle spremembe na področju sociale, pokojnin, zdravstva in birokracije. Kljub velikim obljubam koalicija teh načrtov v naslednjih mesecih ni uresničila. Namesto tega je vlada hitro potrdila 500 milijard evrov vreden poseben sklad za infrastrukturo in podnebno nevtralnost, ki ga namerava porabiti do leta 2045. Sredstva bodo namenili predvsem obnovi železniškega omrežja in gradnji novih mostov, saj se Nemčija spopada s propadajočo infrastrukturo.
Vlado močno hromijo tudi nesoglasja med finančnim ministrom in podkanclerjem Larsom Klingbeilom (SPD) in ministrico za gospodarstvo Katherino Reiche (CDU). Ministrica si prizadeva za ukrepe, ki bi razveljavili nekatere odločitve prejšnje vlade, hkrati pa v njeni stranki vse glasneje zahtevajo vrnitev k civilni uporabi jedrske energije. Merz ob tem opozarja, da kompromisi v koaliciji niso enosmerna ulica in da največje breme usklajevanja nosi prav njegova stranka.
Odmeven spor z ameriškim predsednikom
Poleg notranjepolitičnih izzivov nemška vlada skupa enotno nastopati tudi na zunanjepolitičnem področju, še posebej ob grožnjah glede stabilnosti Evropske unije in zveze Nato. Prvo leto Merzovega mandata so močno zaznamovale poteze ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Čeprav je Merz v prvem letu kar trikrat obiskal Belo hišo in je sprva veljal za enega redkih evropskih voditeljev z dobrim odnosom s Trumpom, se je situacija spremenila.
Merz je namreč javno ostro kritiziral ameriško strategijo v vojni z Iranom. Poudaril je, da ameriška administracija očitno nima prepričljive strategije in da je Iran v pogajanjih ZDA ponižal. Trump se je na te besede hitro in ostro odzval prek svojega družbenega omrežja. Nemškemu kanclerju je sporočil, da nima pojma, o čem govori, in mu svetoval, naj se raje posveti svoji zlomljeni državi, ki se gospodarsko spopada z velikimi težavami.
Ameriški predsednik je nato napovedal umik 5000 ameriških vojakov iz Nemčije ter zvišanje carin na uvoz evropskih avtomobilov in tovornjakov, kar predstavlja hud udarec za že tako oslabljeno nemško avtomobilsko industrijo. Merz je novo situacijo opisal kot težko, a hkrati izrazil upanje na izboljšanje odnosov, saj da je čezatlantsko zavezništvo izjemno dragoceno. Kljub negotovosti kancler poudarja pomen ohranitve enotne Evropske unije, zaradi česar veliko potuje po državah članicah.
Pomanjkanje takta ali nujno prebujenje za Nemčijo?
Glavna politična urednica pri Deutsche Welle Michaela Küfner opozarja na Merzov ponavljajoč se vzorec komunikacije. Opaža, da kancler zaradi svoje besedne nerodnosti pogosto plačuje visoko politično ceno. Kljub temu njegovega prvega leta ne ocenjuje zgolj negativno. Prepričana je, da Nemčija v tem času sicer ni postala bolj stabilna, je pa postala bolj osredotočena.
Nemška družba je namreč spoznala, da brez strukturnih reform ne more več napredovati, kar strokovnjakinja ocenjuje kot pomemben družbeni napredek. Glavno vprašanje ostaja, ali bo Merz uspel svoje priznano gospodarsko strokovno znanje pretopiti v konkretna politična dejanja, preden ga pokopljejo lastni politični avtogoli. Ob trenutnih zaostrenih razmerah v svetu si namreč Nemčija in Evropa najmanj želita še enega razpada nemške vlade.
