Toplejši svet prinaša večjo in precej bolj uničujočo točo. Znanstveniki opozarjajo, da podnebne spremembe zaradi kurjenja fosilnih goriv ustvarjajo več visokoenergijskega nestabilnega zraka, takšno ozračje pa ustvarja idealne pogoje za nastanek neviht s točo.
Do konca stoletja se bo število neviht, ki na strehe in avtomobile bruhajo točo, večjo od frnikole, povečalo za 38 do 47 odstotkov, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Natančen odstotek ostaja odvisen od tega, koliko toplogrednih plinov bomo ljudje še izpustili v zrak. Strokovnjaki so svoje ugotovitve objavili v znanstveni reviji Nature. Zanimivo pa je, da se bo število neviht z manjšo točo hkrati zmanjšalo za 4 do 8 odstotkov.
Milijardni stroški in uničeno premoženje
Toča na splošno ne ubija ljudi, vendar pošteno udari po denarnici. Že zdaj po svetu vsako leto povzroči za okoli 80 milijard dolarjev škode. Meteorolog John Allen opozarja, da toča naredi več škode kot tornadi in pogosto preseže celo stroške nekaj orkanov na leto. "V zadnjih letih vidimo rekordno velika zrna toče. To me zelo skrbi, saj našega okolja ne gradimo tako, da bi bilo odporno na točo," poudarja Allen.
Računalniške simulacije kažejo, da bo delež večjih zrn toče z leti rasel. Večja zrna tehtajo več in padajo hitreje, zato udarijo z veliko večjo močjo. Medtem ko majhna toča uničuje predvsem pridelke, lahko velika zrna, ki merijo okoli pet centimetrov, močno poškodujejo vozila, strehe in sončne celice. Eno luknjo na strehi mojstri še lahko zakrpajo, če pa streho zadene veliko število velikih zrn, to običajno pomeni drago zamenjavo celotne strehe.
Toplejši zrak prinaša močnejše nevihte
Zakaj se to dogaja? V toplejšem ozračju se nahaja več vodnih hlapov. Vsaka stopinja Celzija več prinese kar sedem odstotkov več vlage. To poveča razpoložljivo energijo v ozračju in ustvarja močnejše vzgornike. Posledično nastajajo hujše nevihte, ki lahko proizvedejo večjo točo. Hkrati pa toplejši zrak povzroča, da se manjša zrna toče med padanjem hitreje stopijo, večja pa preživijo pot do tal.
Največje povečanje števila neviht z veliko točo bodo verjetno občutili prebivalci Argentine, Evrope, Kanade in severnega dela Združenih držav Amerike. Strokovnjaki opozarjajo, da škode ne določa le vreme, ampak tudi naša dejanja. Ker ljudje gradimo vse več hiš, sončnih elektrarn in druge infrastrukture na območjih, ki so nagnjena k nevihtam, tveganje in končna škoda strmo naraščata.
