Nemško zvezno obveščevalno službo (BND) pretresa eden največjih škandalov v njeni zgodovini. Policija je pred približno tremi tedni aretirala nekdanjega vodjo agencije Augusta Hanninga in njegovega dolgoletnega sodelavca Manfreda D. Glavni zvezni tožilec Hanninga bremeni, da je s pomočjo Manfreda D. dvanajst let pridobival strogo zaupne dokumente. V vsaj enem primeru je Hanning skrivne informacije poskušal predati tujim institucijam. Tožilstvo primer obravnava zelo resno, saj osumljencema očitajo poskus veleizdaje, zbiranje državnih skrivnosti in vohunjenje proti Nemčiji.
Afera je sprožila oster odziv Washingtona, poroča nemški Deutsche Welle. Ameriške obveščevalne službe so nekaj dni po Hanningovi aretaciji nemškim kolegom poslale resno opozorilo. Zda so BND obvestile, da bodo preverile in ponovno ocenile dosedanje sodelovanje. Američani so sicer zagotovili, da bodo v nujnih primerih, kot so grožnje terorističnih napadov, še naprej delili informacije. Napoved preverjanja sodelovanja je v BND povzročila veliko vznemirjenje, saj se nemške varnostne institucije že desetletja močno zanašajo na ameriške partnerje. Morebitna prekinitev dotoka informacij bi povzročila nepopravljivo škodo.
Vodstvo BND je zaposlenim naročilo, naj prijavijo vsako spremembo v izmenjavi informacij z ZDA. Čeprav varnostni krogi v Berlinu uradno mirijo situacijo in trdijo, da sodelovanje poteka v običajnem obsegu ter da so zavezniki le prestavili nekaj delovnih sestankov, zaposleni opažajo drugačno sliko. Več obveščevalcev ugotavlja, da sta se obseg in kakovost informacij iz ZDA že zmanjšala.
Pomanjkljiv nadzor znotraj agencije
Preiskovalci trenutno ugotavljajo, kako je Manfred D. sploh lahko dvanajst let neopaženo iznašal dokumente. Manfred D. je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v BND začel delati kot varnostnik, kasneje pa je napredoval v osebnega asistenta štirim predsednikom službe. Svojo kariero je zaključil kot asistent Martina Jägera in spomladi letos odšel v pokoj. Zaradi tesnega sodelovanja z najvišjim vodstvom je imel poseben status, kar pomeni, da so ga varnostne službe verjetno nadzirale manj strogo kot ostale zaposlene.
Posebno delovno telo znotraj BND ugotavlja, da je Manfred D. nekatere dokumente iz poslopja odnesel v papirnati obliki. Prav tako preiskovalci sumijo, da je s Hanningom komuniciral prek elektronske pošte neposredno iz pisarn BND. Pooblaščenec za varstvo tajnih podatkov v BND je za te stike vedel že pred leti, vendar ni ukrepal. Preiskovalce zanima tudi, zakaj je vodstvo BND Manfredu D. sploh odobrilo plačano dodatno delo. Zaposleni je namreč kot dodatno dejavnost uradno prijavil pisarniška dela za Hanninga, kar je morda formalno prikrilo nezakonita plačila za predane dokumente.
Zaseg dokumentov in nadaljnja preiskava
Zvezni preiskovalni urad (BKA) je medtem pri Hanningu zasegel še nekaj sto dokumentov, ki jih analitiki trenutno še analizirajo. Policija in tožilstvo pospešeno zaslišujeta priče. Organi pregona želijo ugotoviti, ali je nekdanji šef BND pod pretvezo komercialnega varnostnega svetovanja predal zaupne informacije širšemu krogu tujih obveščevalcev, kot so sprva domnevali.
Vpleteni zaenkrat molčijo ali očitke zavračajo. Hanningov odvetnik trdi, da njegov varovanec ni izdal državnih skrivnosti Nemčije in očitke o plačevanju za zaupne dokumente označuje za "popoln nesmisel". Ker sodišče obravnava dokumente kot tajne, odvetnik ne želi komentirati njihove vsebine. Odvetnica Manfreda D. zadeve ne komentira, prav tako izjav ne dajeta tiskovna predstavnica glavnega zveznega državnega tožilca in vodstvo BND. Druge nemške varnostne institucije, med njimi je tudi Zvezni urad za zaščito ustave (BfV), za zdaj ne poročajo o težavah in nadaljujejo sodelovanje z ameriškimi partnerji brez sprememb.
